Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
mír
-ú in mír -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om pojm. (ȋ ȗ; ȋ) ~ še traja; skleniti ~; živeti v ~u; skrbeti za javni red in ~; duševni ~; pipa ~u; poud.: pustiti koga na ~u, pri ~u |ne ga motiti|; sedeti pri ~u |brez premikanja, gibanja|; daj(te) (no) ~ |mirujte|; ~ besedi |dovolj o tem|; počivati v ~u |biti mrtev, v grobu|;
Mírna Péč
-e -í ž, druga enota dalje Pêči -- Pêči -jó zem. i. (í ẹ̑ í ȋ) v ~i ~i mirnopéški -a -o (ẹ̑) Mirnopečàn -ána in Mirnopečán -a in Mirnopéčan -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ẹ́) Mirnopečánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Mládi ród
-ega -ú m, druga enota dalje rôdu tudi ródu -- rôdu tudi ródu -om stvar. i. (á ọ̑) |slovenska revija|;
mórje
-a tudi morjé -á s, druga oblika dalje -u -é -u -em; -i mórij -ema -i -ih -ema; -a mórij -em -a -ih -i (ọ̑; ẹ̑ ȃ) pluti po ~u; iti na ~; južna ~a; prakt.sp. tisoč metrov pod ~em pod morsko gladino: pesn. ~á široka cesta; poud. ~ hiš, ljudi |množica|; snov., prakt.sp. ~ je slano morska voda:
móst
-ú in móst -a m, prva oblika dalje môstu -- môstu móstom; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) železniški ~; šport. (odskočna) miza: zdrav. zobni mostiček: publ. prepeljati po zračnem ~u |z letali|; poud. narediti ~ med narodoma |ustvariti prijateljske stike|;
mrák
-a tudi mrák -ú m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ; ȃ ȗ) večerni ~; ~ v kleti; oditi pred ~om, proti ~u; neobč. pod ~ se vrniti |v mraku|; pesn. ~ovi so razpeti nad gozdovi; poud.: delati od zore do ~a |ves dan|; bojevati se proti ~u |proti nesvobodi, nazadnjaštvu|;
nàdoblást
-í in nàdoblást -i ž, prva oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȁȃ ȁȋ; ȁȃ) |višja, nadrejena oblast|;
nôga
-e tudi nôga -é ž, prva oblika rod. mn. nóg; druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é nóg -áma -é -àh -áma; -é nóg -àm -é -àh -ámi; tož. ed. in mn. v predl. zv. nógo, nóge (ó; ó ẹ́; ó ẹ̑) 1. zlomiti si obe ~i; bose ~e; prestopati se z ~e na ~o; V ~e ga zebe; Na ~ah ima copate; poud. Sneg se udira pod ~ami |zaradi teže telesa|; K ~i |povelje; ukaz psu|; Na ~e |vstani(te)|; poud. ~e na iks |po obliki podobne črki x|; ptičje ~e; stol na treh ~ah2. poud.: nastaviti komu ~o |spotakniti ga|; spraviti se komu izpod nog |umakniti se, oditi|; ogledati si koga od nog do glave |vsega|; stisniti rep med ~e |umakniti se, zbežati; vdati se, odnehati|; vzeti pot pod ~e |začeti iti, hoditi|; Celo mesto je bilo na ~ah |Vsi prebivalci mesta so bili vznemirjeni|; z eno ~o biti v grobu |biti star; biti pred smrtjo|; poud.: biti s kom na bojni ~i |sprt|; Tja še ni stopila človeška ~ |človek, ljudje|; imeti težke ~e |težko hoditi|; postaviti se na lastne ~e |osamosvojiti se|; vstati z levo ~o |biti nerazpoložen...
nós
-ú in nós -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ) Kri mu teče iz ~u; obrisati si ~ |usekniti se|; poud.: Pes ima dober ~ |voh|; odrgnine na ~u avta |na sprednjem delu|; ladijski ~ |kljun, premec|; lonec z ~om |z dulcem|; vihati ~ nad čim |izražati nezadovoljstvo, nesoglašanje|; v vsako reč vtakniti svoj ~ |se vmešati|; odločiti se na vrat na ~ |nepričakovano, na hitro|; vleči koga za ~ |varati ga|; oditi z dolgim ~om |osramočen; ne da bi kaj dosegel|;