Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ples snežink
Izraz označuje zelo šibko sneženje v močnem vetru.
Kadar piha, v ljubljani ni snega. pogledaš na radar, zelen, močne padavine, pogledaš skozi okno, pa samo ples snežink.
poni
kolo, zložljivi bicikel; priljubljeno zložljivo kolo tovarne Rog (PONY), sedaj splošno ime za zložljivo kolo podobne (retro) oblike
> več o kolesu
> org. reklamna fotka (čb)
2. po postavi majhen, po dejanjih velik mož; župan Destrnika
3. poniji - umetniki, ki ustvarjajo na območju nekdanje tovarne Rog v Ljubljani
ponovitve
Zanimivo je, kako določene besede, kadar ponovljene, torej poudarjene, pridobijo svoj osnovni ali pa ravno neosnovni pomen.
Primer prvega:
Smo na morju. Ne paše nam več ležati na plaži, zato rečemo kolegom: "Ej, jest grem domov." - "Kam?" - "V apartma ..." - "Aha, sem že mislil, da domov domov."
Domov je prislov, ki kaže na usmerjenost protidomu. Moj dom je v Ljubljani, toda ko sem na počitnicah, apartma, kjer stanujem, hitro poimenujem za svoj dom. Ponovljena oz. podvojena zveza "domov domov" pa pomeni tisti pravi, prvotni dom v Ljubljani.
Primer drugega:
"Sploh ne morš verjet, kok je mela modelka trave za hišo!" - "A trave trave misliš?" - "Ja, kaj si pa ti mislu?"
Tu ponovljena zveza "trava trava" kaže na pomen kanabis, kar ni prvotni pomen besede trava.
Take ponovitve se najpogosteje uporabljajo v vprašanjih za potrditev, ali so pravilno razumeli sogovornika - zanimivo pri tem je, da se kar čuti, kaj naj bi neka podvojitev pomenila - torej so na nek način že ustaljene.
pozdravi
Ko se opazimo, se pozdravimo. Natančneje, ko koga pozdravimo, nam ta odzdravi. Pozdrav je zelo blizu ogovoru. Pričakovati je, da se raznolikost pozdravljajočih oseb odraža tudi v pozdravih, ki kažejo na narečno, starostno, družbeno in morda tudi poklicno pripadnost. Zlasti zanimivi bi bili pozdravi, ki bi zahtevali natančno določen odzdrav.
* pozdrav - najpreprostejši pozdrav, lahko ljubkovalno pozdravček
* dobro jutro, dober dan, dober večer - v slovanskih in širše indoevropskih jezikih klasični pozdravi
* zdravo - beseda se povezuje z vzhodno Slovenijo in socialističnimi časi, dejansko je zelo stara: ekvivalent rimskega ave, recimo v Ave Maria, ki se v slovenščino prevaja kot zdrava Marija ali pozdravljena Marija (nenazadnje je koren tudi v besedi pozdraviti)
* živijo - tudi živio, saj verjetno izhaja iz sbskohrvaškega živio < živil v pomenu naj živi (v slovenščini tudi živel [kralj]), morda pa tudi okrajšano iz naj živijo (?); okrajšano živ deluje sproščeno in prijazno, bolj intimno
* se...
prihajalni jezik
tudi prihajajoči (bodoči) jezik
Izjava: "Prihajam iz Krškega." Vprašanje: "Vsak dan ali sao ob torkih?" Zbegan odgovor: "Ne. Moji starši so iz tam. Pa kot otrok sem živel tam. Zdaj sem že 20 let v Ljubljani in grem redko tam."
Izjava: "Prihajam iz Kopra." Vprašanje: "H komu (kam) pa greste?" Zbegan odgovor: "Kako, kam grem? Nikamor!"
prskalica
Kratka kovinska žička z oblogo iz trdega luknjičavega sivega materiala, ki prižgan zažari in se iskri; pogosta dekoracija in zanimivost za otroke v prednovoletnem času. Beseda prskalica je verjetno povezana z glagolom prasketati, torej posnema zvok iskric.
Temu smo v Ljubljani rekli tudi raketa ali kresničke.
regrat
Vzdevek za Spomenik revolucije na Trgu republike v Ljubljani.
1.) Gre za enega zadnjih ambicioznih projektov iz programa spomenikov narodnoosvobodilnega boja in revolucije. Na natečaju za spomenik je zmagal Drago Tršar (rojen l. 1927). Osrednji del leta 1964 zasnovanega spomenika je kip, ki je sledil Tršarjevim načelom »skulptur mase«. Zaradi kipa, ki »ni mogel opustiti poslednjih sledi figurativnega«, so lokalni kritiki za Tršarjevo delo iznašli oznako »abstraktna figuralika«. Njegovo poglavitno prizadevanje je bilo usmerjeno v prenos energije in dinamike »manifestantov« in »demonstrantov« (t.j. mase) v kip. Umetnik je za Delo povedal: »Želel sem predočiti revolucionarnost slovenskega naroda v vsej njeni širini in veličini. Levi del, ki predstavlja medvojna prizadevanja, je bolj umirjen in grajen linearno. Figure v njem so komponirane v menjavi gostot in ritmov. Desni del skulpture je obsežnejši, figure v njem so močno strnjene in kipijo proti nebu. V vertikalni zasnovi je simbolično i...
ribati
1. knjižni pomen te beesede je z drgnjenjem čistiti (ribati tla) ali rezati na mnjše kosce (ribati star kruh, repo).
2. Na Dolenjskem in Štajerskem ribati pomeni tudi podrgniti s snegom po obrazu - temu v Ljubljani rečemo (mavžanje). Ribanje odtehta vse prejšnje zadetke s kepami.
rimc
rimski zid.
Ostanki rimskega zidu Emone, v današnji Ljubljani na Mirju. To je mesto, kjer se zbirajo dijaki aškrčeve srednje šole in kjer smo se igrali kot otroci v 80ih.
Na rimskem zidu je popularno tudi plezanje.
Tudi: predmet Rimsko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani
sfakižen
Izraz sem slišal pri ženski, živeči v Ljubljani (ok. 65 let), ki pa prej živela v Trbovlju in Kranju, tako da ne vem, od kod sicer izvira. Rekla je, da označuje kaj bolj ubornega videza, skrivljeno, zgrbančeno ... recimo stara in uvela, že nagubana paprika je sfakižena.