Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
agéncija
Organizacija, ki se ukvarja s posredovanjem, opravljanjem poslov v imenu ...
en agency
biti plat zvona
1.) počutiti se ogroženega in pozivati k ukrepanju; bližanje nevarnosti (resnične ali namišljene ali navidezne); opozarjati okolico na kakršno koli nevarnost;
(izvor rekla je iz podeželja, kjer so zaradi nevihtnih oblakov (ki so prinašali točo, orkanski veter in opustošenje) zvonili v vseh cerkvah z vsemi zvonovi, da bi z božjo pomočjo odgnali oblake in grozečo nevarnost; pogosto se je dogajalo, da je mežnar zamudil in pričel zvoniti, ko je toča že klestila po pridelkih ali pa je bilo neurja že konec)
Primer:
-zvoniti po toči = prepozno ukrepanje ali reagiranje; opravičevanje in pojasnjevanje po nesreči; škoda je že storjena in ne da se pomagati;
-bili so plat zvona v vseh cerkvah pa ni nič pomagalo, toča je vse stolkla in drevje je bilo polomljeno;
2.) uporaba v prenesenem pomenu za pretečo nevarnost; -ob novici so se vsi časopisi dvignili in začeli biti plat zvona;
bítje
1. kar živi ali je vsaj mišljeno kot živo
2. oseba, zlasti kot nosilec kake lastnosti
3. eksistenca, bivanje, življenje
4. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka
Gospod, a ste vi tud vretenčar?
Pred 35 ali 40 leti je prišel nekdo, ki je bil baje doma iz Žirov, v Piran. Pa je bil v lokalu in mu je bilo dolgčas in ni vedel, kako bi ogovoril bližnjega soseda. Ni ga mogel vprašati česa o Piranu, ali pa na primer: A ste vi tud iz Pirana? Pa se je spomnil in je začel bolj od začetka in zelo vljudno: Gospod, a ste vi tud vretenčar? Dobil je takšno nazaj, da ga je vrglo po tleh, čeprav je bil prvak v judu, a mu to takrat ni nič pomagalo.
Primerjaj:
(A ste vi iz Ljubljane?|A ste vi tud iz Ljubljane?)
Darwinovo leto
(okolju prijazen)
Dajte mir, saj smo ljudje, saj nismo tarzani!
(Aufbiks, čreva na plot!)
ali
(Ti boš men reku svinja|Kdo je reku svina?)
hotéti
hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét) ; neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali: brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja: nevtr. Živim, kot ...