prepričávati

prepričevánje

glagolnik od prepričevati

prevérjati

1. s primerjanjem dejstev, znakov ugotavljati resničnost, pravilnost, točnost česa
2. prepričevati

prevérjati

-am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prevérjanje (ẹ́) koga/kaj ~ znanje učencev prevérjati se -am se (ẹ́ ẹ̑) medsebojno se preverjati; star. ~ ~ na svoje oči prepričevati se:

prídigati

1. govorno podajati vsebinsko zaokroženo versko snov
2. zavzemati se za kako idejo, nazor
3. (vsiljivo) dajati nauke

pripovedováti

1. delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani
2. širiti kaj, navadno s pripovedovanjem
3. biti zunanji izraz, znamenje česa

srcé

1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah
2. izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti
3. skupek človekovih značajskih, čustvenih značilnosti
4. človek glede na njegove značajske, čustvene značilnosti
5. najpomembnejši, osrednji človek v kaki skupini, gibanju
6. srednji, najmlajši listi solate, zelja
7. kar je po obliki podobno temu organu
8. igralna karta z enim ali več znaki v obliki srca

sténa

1. vsak od delov stavbe, ki omejuje prostor, prostore ob straneh
2. kar kaj omejuje, zapira ob straneh
3. skoraj navpično skalnato pobočje
4. kar onemogoča sodelovanje, zaupnost

širokogrudna

Po spletu je krožila fora:
ne reče se ženska je radodarna, ampak širokogrudna. Oba pridevnika sta v knjižnem jeziku sopomenki besedi "darežljiv", v tem reku pa je pomen obeh skrčen na radodarnost s spolnimi uslugami. Za žensko se že tako reče, da "rada da", če je ni treba preveč prepričevati, da privoli v spolni odnos s tabo, pridevnik "širokogruden" pa namiguje še na bujno oprsje (grudi = hrvaško prsi).
Sorodno: Ada da rada
Evfemizem: Dekle je pa dobrovoljno ...

uhó

1. čutilo za sluh in ravnotežje
2. oseba, zlasti glede na sposobnost poslušanja
3. zunanji del tega čutila
4. temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa
5. zavihani, zmečkani ogli