Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
αὔτως
, poet. tudi αὕτως adv. [Et. kor. aw(e), lat. ve, n. pr. vē-cors, brez-umen; lat. au, n. pr. au-fero; slov. u, n. pr. u-bežati; gršk. še αὔσιος, nem. öde (got. autheis), ἐτός, ἐτώσιος istega pomena] 1. na isti način, takisto, ὡς δ' αὔτως takisto pa, ravno tako, še zmerom tako, še ravno tako, αὔτως ὥς prav tako, kakor. 2. zgolj, samo, kar tako, tako nekako, καὶ αὔτως tudi sicer, že tako. 3. a) brez ovinkov, kar naravnost; b) zaman, brezuspešno, brez vzroka (z μάψ).
βοή
, ἡ [Et. iz gwowā, slov. govor, govoriti] 1. a) glasno klicanje, krik, klicanje na pomoč; bojni klic, bojni hrup ali metež; βοὴν ἀγαθός veleglasen, hraber v boju; ὅσον ἀπὸ βοῆς ἕνεκεν samo (z ozirom na bojni klic) navidez; b) klicanje, prošnja, molitev. 2. glas, šumenje, bučanje (morja), petje (ptic), glas (piščalke), βοὴν ἔχειν = βοᾶν.
βοή
glasno klicanje, (glasen) krik, (glasno) klicanje na pomoč; bojni klic, bojni krik, bojni hrup, bojni metež, bojni vrvež; klicanje, prošnja, molitev; glas; šumenje, bučanje; petje; zvok
δή
(gl. δέ) veznik 1. časovno (= ἤδη) a) že, πάλαι δή že zdavnaj, δὴ γάρ kajti že, καὶ δή tudi že, δή ποτε že enkrat; b) ravno, zdaj (pa), pravkar, δὴ τότε ravno tedaj, νῦν δή ravno sedaj; c) takoj, nemudoma; d) šele, νῦν δή = sedaj šele, δή ποτε vendar enkrat. 2. a) poudarja predstoječo besedo: seveda, kajpada, (za)res, gotovo, pač, ὅτι δή ker pač, καὶ δή zares, in celo, in na primer, οὐ δή gotovo ne, zares ne, εἰ δή če res, οὐ γὰρ δή kajti gotovo ne, καὶ δὴ καί in tako seveda tudi, povrh pa še, δὲ καὶ δή pa že celo, τὲ … καὶ δή kakor … tako zlasti tudi; b) ravno, σὺ δή ravno ti; c) celo, prav, τότε δή prav tedaj; d) pri izpodbujanju: vendar, no, samo, λέγε δή povej no (vendar), μὴ δὴ ἔλπεο samo ne upaj, εἰ γὰρ δή da bi vendar; e) pri adi. in pron. πολὺς δή marsikateri, μόνος δή popolnoma sam. 3. sklepa ali povzema torej, namreč, zato, potemtakem, οὕτως δή kakor rečeno, ἄγε δή daj torej.
δι-όπερ
(= δι' ὅπερ) 1. vsled česar pač, ravno zaradi tega, prav zato. 2. zato ker, samo zato ker.
δόξα
, ἡ (δοκέω) 1. mišljenje, mnenje, predstava, nauk, domnevanje, dozdevek, pričakovanje, misel, ἡ τῶν πολλῶν δόξα javno mnenje; παρὰ δόξαν, ἀπὸ δόξης proti pričakovanju, κατὰ δόξαν, δόξῃ po (mojem) mnenju, kakor sem pričakoval; δόξαν λέγω povem samo svojo misel; δόξαν παρέχω vzbujam mnenje. 2. sklep, namen, načrt. 3. sodba, ki jo imajo drugi o meni; dober ali slab glas, slava, sloves, ugled; οὐ πρὸς τῆς δόξης ni mu v čast; ἐν δόξαις ὄντες ki uživajo velik ugled; δόξαν ἔχω z inf. sem na glasu, da; pravijo o meni, da. 4. NT slava, blesk, veličastvo, čast.
εἷς
, μία, ἕν, gen. ἑνός, μιᾶς, ἑνός [Et. iz ἑμς, sem-s; μία iz σμ-ια, ἕν iz sem, idevr. sem = ena; lat. sem-per, sem-el; sim-plex, singuli, similis iz semilis; gršk. ἅμα, ὅμός, ἅπαξ] 1. eden, edin, samo eden εἷς μόνος, εἷς τις; οὐδὲ εἷς niti eden, prav nobeden, εἷς ἕκαστος vsak posamezen, εἷς τε ἕκαστος vsi posamezni, εἷς καθ' εἷς po eden, posamezni NT, τὸ καθ' εἷς kar vsakega zadeva, χαθ' ἕν po eno NT; καθ' ἕν γιγνόμεθα zedinimo se, ἀπὸ μιᾶς(sc. γνώμης) soglasno, εἰς μίαν βουλεύομεν skladni smo, ἐπὶ μιᾶς τεταγμένοι ladja pri ladji. 2. = τίς nekdo, neki.