Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
letaloglèd
letaloglèd -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. 1. letaloglèd: letaloglèd je stal ob stezi in opazoval letala; tudi fotografiral je in si zapisoval njih podatke; v pomenu angleške besede "planespotter"
Geneza:
*Dr. France Prešeren je v 19. stoletju napisal pesem "Zvezdogledom" [1].
*SSKJ*: zvezdoglèd -éda m (ȅ ẹ́) knjiž. 1. astrolog: ravnati se po nasvetu zvezdogleda; pratikarji in zvezdogledi 2. astronom: opazovalnica srednjeveških zvezdogledov ◊ zool. zvezdogled majhna sladkovodna riba z vitkim, proti repni plavuti zelo zoženim telesom in z brki v ustnem kotu, Gobio uranoscopus; morski zvezdogledi manjše morske ribe z oglato glavo in na teme pomaknjenimi očmi, Uranoscopidae ♪
Ob razmisleku, kako bi poimenoval osebo, ki opazuje, fotografira in zbira podatke o letalih, ki jo v angleškem jeziku zaznamuje beseda "planespotter" mi je prišla na misel Prešernova pesem. Zakaj pa ne, to bi pa lahko bil lep slovenski nadomestek. In tako sem postal letaloglèd.
Primeri uporabe:
1. [2] citat: "Letalogled si je ogl...
lovíti
1. teči za kom, ki se hitro oddaljuje, z namenom prijeti ga, priti do njega
2. prizadevati si prijeti, zgrabiti kaj
3. prizadevati si z roko priti do česa, kar se premika, giblje
4. iskati, zasledovati divjad z namenom, da se ustreli
5. prizadevati si kaj videti ali slišati
6. prizadevati si priti v stik s kom, sestati se s kom
7. izraža, da bo stanje, kot ga določa samostalnik, glede na koga razmeroma hitro nastopilo
8. težko, sunkovito dihati
market
sl trg; tržnica, borza; trgovanje, tržne razmere, možnost prodaje, povpraševanje; tržiti, prodajati, dati na trg
méh
1. priprava, ki ob stiskanju in raztegovanju dovaja za gorenje potrebni zrak
2. harmonika
3. ljudsko glasbilo, sestavljeno iz piščali in meha; duda
4. po dolgem neprerezana odrta živalska koža
mehúr
1. okrogla tvorba s tankimi stenami, katere notranjost je napolnjena s plinom ali tekočino
2. polkrožna tvorba, ki se napravi na površju tkiva, zlasti kože, zaradi bolezni ali poškodbe
3. organ za zbiranje seča
mehúr
1. okrogel, votel organ ali votlina v telesu z lastno steno, izpolnjen s tekočino
2. votel organ z izvodilom in sfinktrom, ki shranjuje in izloča kak telesni sok
3. votla tvorba s tanko steno v koži ali sluznici, večja od mehurčka, napolnjena z bistro, gnojno ali krvavkasto tekočino
4. patološka votlina v organu, izpolnjena z zrakom