Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
vsepomenski ničpovednik
Nadpomenka, s katero želimo splošno zaobseči vse želje, ne pa konkretno opredeliti, kaj naj bi dejansko naredili.
Kakovost politika se meri s količino izrečenih vsepomenskih ničpovednikov na minuto.
Npr.:
transparentnost (namesto: javnost, dostopnost, objavljenost, razumljivost, jasnost, preverljivost),
ideja (zamisel, predlog, misel, želja, domislek, zahteva, načrt, odločitev, pričakovanje),
skomuniciranje (obveščanje, dogovarjanje, vprašanje, pisanje zahteve, sporočanje predloga, informiranje, zahtevanje...),
integriteta (čast, doslednost, zakonitost, etičnost, bogaboječnost...),
implementacija (izvedba, uvedba, opravljanje, izvajanje, izvrševanje, prizadevanje),
(agenda) (seznam, načrt, želje, spisek),
korektnost (pravilnost, vljudnost),
politike (dejanja, ukrepi, odločitve, ravnanja)
(državotvornost)
...
"Moje delo sicer ni bilo javno, odprto, demokratično, preverljivo in nadzorljivo, bilo pa je transparentno."
V tretje gre rado.
Že dlje časa me muči pomen tega reka. Prepričan sem, da to pomeni, da če se je nekaj zgodilo že dvakrat, se bo zelo verjetno tudi tretjič.
Nekateri pa so prepričani (v tem smislu se rek včasih pojavlja tudi v medijih), da pomeni, da če nekaj dvakrat ne uspe, bo zelo verjetno uspelo v tretje. To po moje ni logično, ker rek omejuje le na na hoteno dejanje oz. poskus tega dejanja, ki že dvakrat ni uspelo, medtem ko prva razlaga lahko velja za dogodke na splošno.
Rek se torej dejansko uporablja v enem ali drugem smislu, ampak gotovo je samo ena uporaba (bolj) pravilna. Katera?
Logična je tista, ki izvira iz preteklega, izvirnega pomena. (Če je šlo že dvakrat, bo šlo v tretje gladko oz. rado)
Obratno bi bilo pa smiselno reči: Bo v tretje šlo? Ali: V tretje je pa šlo.(Če dvakrat prej ni šlo).
Ženske pravimo drugače:
Prvič gre težko.
Drugič gre že laže.
V tretje gre pa rado.
Torej tudi žencki vidik potrjuje tezo, da če je šlo že dvakrat, bo šlo tudi v tretje.
Tako kot danes nekateri rečejo "ločiti zrno...