Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
socialízem
1. gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti
2. nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev
socializírati
1. delati, povzročati, da kdo sprejema, prevzema vrednote, pravila, kulturo socialne skupine, družbe, v kateri živi
2. delati, da postaja kaj socialno urejeno, povezano, enotno
3. delati, povzročati, da kaj organizirano prevzame družba, družbena ustanova
4. privatno, zlasti proizvajalna sredstva, spreminjati v družbeno; podružbljati
Socialna mobilnost
Gibanje posameznikov ali skupin v družbenem prostoru in sicer v horizontalni (znotraj-slojni) ali pa vertikalni smeri, torej navzgor ali navzdol po stratifikacijski lestvici. Za vertikalno mobilnost so odločilni tisti dejavniki, ki določajo družbeni položaj, to so: ekonomski (lastništvo, dohodki), informacijski oz. kvalifikacijski (izobraževanje), dejavniki profesionalne stratifikacije (z večjo specializacijo in številom novih profesij nastaja tudi hierarhija med njimi) in pa dejavniki v zvezi z družbeno močjo ter ugledom. Primerjalno je socialna mobilnost lahko intrageneracijska (znotrajgeneracijsko primerjanje posameznikovega položaja v različnih časovnih točkah njegove biografije) ali pa intergeneracijska (primerjava položaja staršev in otrok v isti starostni dobi).
Socialni konstruktivizem
Na podlagi fenomenološke filozofije Edmunda Husserla in Martina Heideggera se je v drugi polovici dvajsetega stoletja, tudi preko Alfreda Schutza, v družboslovju pojavil dvom v "objektivno resničnost" in "racionalnega človeka", ki to "objektivno resničnost" lahko spozna. Predpostavka je, da družbeni akterji v medsebojni interakciji ustvarjamo razlage resničnosti in fenomenom, dogajanju pripisujemo pomene in razlage. Tako "objektivna resničnost" ni več dano dejstvo, ki ga razumsko proučujemo, temveč je plod naših razlag. Berger in Luckmann sta v drugi polovici šestdesetih s knjigo Družbena konstrukcija realnosti vnesla ta pogled - predvsem - v sociologijo. Pri tem sta se, ob že navedenih filozofih - naslonila še na Georga Herberta Meada. Soroden pojem je Socialni konstrukcionizem. Oba pojma, tako socialni konstruktivizem kot socialni konstrukcionizem, sta pomembno vplivala na teoretske tokove v sodobnem socialnem delu. Pretežno ju povezujemo s t. i. "postmodernimi paradigmatskimi prelo...
Dostopnost