Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Skupnostno socialno delo
Vsaka socialna dejavnost, ki pri reševanju težave posameznika, skupine ali večje kategorije prebivalstva sproži tudi izboljšave v kakovosti življenja celotne skupnosti, torej okrepi njihov socialni kapital. Pri tem izraza »skupnost« ne gre razumeti nujno zgolj v geografskem smislu (sosedstvo, vas, soseska, kraj, regija), pač pa tudi v interesnem (npr. skupnost staršev otrok s posebnimi potrebami, skupnost študentov) kot tudi v smislu socialnih omrežij (skupnost tesno povezanih oseb). Skupnostno socialno delo nikakor ni monopol profesionalk in profesionalcev socialnega dela; veliko skupnostnega socialnega dela se dogaja tudi izven omenjene profesije, včasih tudi proti njej (npr. »izbrisani«).
Solidarnost
Prosocialna lastnost prostovoljnih (ne pa zakonsko predpisanih) interakcij, v katerih se izvaja oz. prejema pomoč v materialni ali nematerialni obliki. Kljub temu, da gre za netržne odnose, solidarnost ni omejena zgolj na nadrecipročne interakcije (brez vračila), pač pa vključuje tudi dva tipa recipročnih odnosov, posplošenega in uravnoteženega. Pri posplošeni recipročnosti je vračilo pomoči možno, lahko tudi želeno, a ni nujno niti ekvivalentno; pri uravnoteženi recipročnosti pa je izrazitejša logika »ti meni, jaz tebi«. Pri vseh treh tipih solidarnostnih interakcij gre za societalni presežek, ki krepi skupnostne vezi (socialni kapital) na način, kjer ni zmagovalcev niti poražencev.
Dostopnost