Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
šibka točka
slabost, slaba stran; šibka mesto; šibkost; Ahilova peta; ranljivo mesto | napaka, pomanjkljivost; luknja, praznina
škandalózno
prisl. (ọ̑) nač., nač. prisl. ~ se oblačiti, vesti zelo slabo, nespodobno: mer., mer. prisl., poud. ~ slaba predstava |zelo|;
škoda
izguba, žrtev; račun, rovaš; neprid; negativne posledice; oškodovanje; prejudic | poškodba, rana; tratenje, trošenje, zapravljanje; izdatki, stroški; medvedja usluga, slaba usluga; cena; krivica; potrata
škrípati
tudi škripáti -ljem in škrípati tudi škripáti -am in škrípati -ljem in škrípati -am nedov. škríplji -te in -íte in škrípaj -te in -ájte in -i -ite in -aj -ajte, -ajóč, -áje; škrípal -ála in -al -ala, škrípat, škrípan -a; škripánje in škrípanje; (škrípat) (í/á í; í/á í; í; í) Pod ~e; poud. Preskrba ~e |je slaba, nezadostna|; slabš. škripati kaj ~ vedno isto melodijo |igrati na violino|; poud. škripati od česa ~ ~ jeze |biti zelo jezen|; brezos. Škripalo je pod nogami
Šolska ocena nezadostno
Kar nekaj je že zbirk v razvezanem jeziku, zdi pa se mi, da smo spregledali zelo pomemben vidik življenja mladih: ocenjevanje (redovanje) v izobraževalnih ustanovah. Zberimo izraze za nezadostno ter glagole za neuspeh v šoli ali na univerzi.
Samostalniki, s pomenom ocena 1:
*bat
*(cvek) (klasika)
*(enka)
*kajla
*fajfa
*čik
*kec (s polglasnikom)
*kec (z ozkim e) - čefursko > (kecniti)
*kečina (zelo slaba 1, manj kot 30 % od 100 % pri testu)
*kol (tudi različica kolac) (izraza zelo priljubljena 1999-2000)
*rimska ena (dvojna 1, manj kot 10%)
*rimska ocena (edino 1 je kolikor toliko podobna rimski I)
*špon (pred 2000 kar precej v rabi, danes ostaja v žargonu nekaterih učiteljev; je morda bolj vezan na Primorsko?)
*šus (leta 1999 je bil že iz mode, poznali smo ga iz učiteljskega žargona)
*(šut) (trajno v rabi)
Glagoli s pomenom pisati 1:
*zabatiti
*zakoličiti
*čikniti
*šutniti
*zašutirati
*(kecniti)
*kucniti
Samostalnik za nezadostno ocenjeno konferenco:
*graja (po starem sistemu)
*(NMS) (po novem šolskem zakonu: Ni...
ták
-a -o kaz. kak. zaim. bližnjega (á) 1. Poglejte, ~a sem bila kot študentka; ~ je, ves razdražen, da ga ni mogoče prenašati; Kakršen oče, ~ sin2. navez., navez. kaz. kak. zaim. bližnjega Šolarji so bili ne le pridni, ampak tudi dobrovoljni: ~ih se veselijo starši in učitelji; Prijazna si in ~a tudi ostani; Polje je rodovitno, da je malo ~ih3. ~ega reveža ni daleč naokoli |tolikšnega|; Ni ~a sila oditi4. ~a pšenica, da ji ni para |dobra, kakovostna|; 5. poud.: V stanovanju imajo ~ nered, da bog pomagaj |velik|; Hudič pa ~a večerja |slaba, nikakršna|; 6. Ljudje so ~i in ~i |različni|; 7. neobč. Resnica kot ~a je dostikrat boleča |sama na sebi|; ták -ega m, člov. (á) Devetih ~ih se ne boji táka -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ me pa že ne bo učila |nevednica|; nečlov. Hudi časi so, ti pa ~e počneš |neprimernosti|; táko -ega s, pojm. (á) poud.: To ni nič ~ega |posebnega, izrednega|; Kaj ~ega pa že dolgo ne tákost -i ž, pojm. (á)
Dostopnost