Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
žé
1. izraža, da dejanje, stanje nastopi prej, kot se pričakuje
2. izraža nastop, obstajanje dejanja, stanja
3. izraža, da je količina, mera, dosežena do časa govorjenja ali določenega časa, večja od pričakovane
4. izraža zadostnost navedenega neglede na drugo mogoče
5. poudarja odvisnost možnosti dejanja od kake okoliščine
6. izraža gotovost, prepričanost glede česa brez nestrpnosti glede časa uresničitve
7. izraža sprijaznjenje s čim
8. izraža nejevoljo, nestrpnost v pozivu
9. izraža, da dejanje v nadrednem stavku nastopi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku
10. za izražanje pridržka, ki ga utemeljuje drugi stavek
11. poudarja zanikanje
12. za izražanje velike časovne ali krajevne oddaljenosti
13. za poudarjanje dejstva, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep
14. za izražanje ali poudarjanje poljubnosti
15. poudarja ugibanje, ponovno vprašanje
16. za izražanje pridržka
17. izraža zadržano pritrjevanje
žé
1.it già; ormai
2. il solo, un solo; pure
3. ancora
4. bene, pure
5. ormai
6. suvvia, una buona volta, ○
7. (non) appena... che già
8. certo, sì, ○
9. ○, però, poi; proprio no
10. peraltro, comunque, di per sé
11. chi, chiunque, comunque
12. ○, poi
13. se proprio
14. già... figurarsi
15. ○
žé
izraža presenečenje, da se povedano prej ali predčasno uresničuje; izraža presenečenje nad zgodnejšim časom nastopa povedanega; izraža nastop, obstajanje dejanja, stanja pred časom govorjenja, do časa govorjenja ali v času govorjenja; izraža, da je količina, mera, dosežena do časa govorjenja ali določenega časa, večja od pričakovane; izraža različne stopnje verjetnosti; izraža zadostnost navedenega ne glede na drugo mogoče; izraža omejitev na navedeno, izvzemajoč drugo; poudarja pomen povedanega, na kar se nanaša; izraža sprijaznjenje s povedanim; izraža pripravljenost, sposobnost za povedano; izraža nejevoljo, nestrpnost v pozivu; izraža željo po uresničitvi; poudarja grožnjo; izraža gotovost, prepričanost o povedanem brez nestrpnosti glede časa uresničitve; izraža sprijaznjenje s povedanim; poudarja pridržek, zanikanje; izraža izvzemanje; uvaja zadržano pritrjevanje
žvaliti
Beseda pomeni poljubljati se po francosko. Besedotvorno je izpeljana iz besede žvau, žival torej, kar namiguje na to, da (vsaj sprva je, ali pa je bilo tako mišljeno) označuje zelo živahno, živalsko zalizovanje, že skoraj perverzno poljubljanje. Danes je pomen bolj ko ne nevtralen, saj je (srati) ne sliši več.
"A sta zažvalila?"
"Ej, kaj pa tedva? A žvalita?"
Pogovorno lahko "**za**žvaliti" lahko pomeni tudi nekoga močno udariti.
"Stari, tak te bom zažvalo okrog gobca, da se boš iskal."
ἀλλά
ampak, temveč, nasprotno, razen; pa, ali, toda; daj, no!, torej!; prav!, toda!;
ἀλλά
(advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!
γέ
[Et. iz g'e, hrvaško zi: njoj-zi, nem. ch = mi-ch (got. mik = ἐμέ-γε); sor. lat. neg: neg-otium] dor. γά enklitična členica, poudarja predstoječo besedo in se mnogokrat ne prevaja 1. omejuje: vsaj, vendar, sicer. 2. poudarja: celo, prav, ravno. 3. zagotavlja: zares, seveda, kajpada, gotovo; posebno stoji pri odločnem pritrjevanju, lat. quidem, certe: πάνυ γε, σφόδρα γε, ἔγω γε equidem, jaz vsaj; ὅς γε ki namreč, ker pač (lat. quippe qui); ἐάν γε, εἴ γε ako sploh, καί γε in sicer.
Dostopnost