Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
jéžek
1. manjšalnica od jež 1
2. majhna morska žival z bodicami, podobna kepi
3. kar je po bodicah podobno ježu
kako se v xyz jeziku reče
Razne besedne igre se začno s temi besedami, vse pa temeljijo na tem, da s slovenskimi besedami, ki so glasovno sicer zelo približane nekemu tujemu jeziku, izrečejo kaj, kar ima (navadno) žgečkljiv pomen v slovenščini, če ga pa nima, se pa smeješ temu, da ti je nekdo res nasedel in ni prepoznal slovenskih besed.
Oponašanje francoščine:
žabartma = žaba rit ima
bktravojé, kontravojé = bik travo je, konj travo je (mlajša različica); starejši govorijo še bktravaje
telésepasé = tele se pase
Poskusite Francoze očarati z naslednjo povedjo: Žené selepé naparé komuvé nalepak. = Ženske se lepijo na denar kot muhe na lepilo.
Najbolj znana francoska dieta ni Montignacova, ampak menžri = manj žri.
Zelo hudomušno je tudi preoblikovanje francoskega Notre-Dame (naša gospa = Marija, Jezusova mati) v "noter dam" (kaj drugega le kot spolni ud). Učinek je toliko večji, ker vzporejamo cerkev in spolnost.
Kako se po kitajsko reče ...
... klopca? (tuki) čiči-pa-čaki
... stranišče? čiči-pa-kaki
... postelja? tuki-fuki
Ka...
kontra
1. nožna zavora na kolesu
Moj (poni) je mel pa kontro.
2. zavrnitev ozirona vračilo nekega dejanja; tudi zoprovanje
Primer: Napovedal je trulo pri taroku, a so mu dali kontro. Z Misko jo je prevaral, ona mu je dala pa kontro z Janezom. Pri vzgoji otrok mi daš pa zmeraj kontro.
Tu pomensko podobno kot spustiti kajlo.
3. izraz, ki včasih ob izrekanju lepih želja ali slovesu nadomesti besedo enako.
Primer:
Oseba A: Želim ti lepo vreme pa fajn se imej na dopustu.
Oseba B: Kontra.
4. slogovno zaznamovano poimenovanje za kontrolno nalogo, preizkus znanja oz. test v šoli. Naglasimo široki o (kôntra).
Primer: Jutri nas čaka še kôntra iz matematike, potem pa gremo končno na počitnice!
krájec
1. kos kruha, odrezan na koncu štruce ali hlebca
2. luna, ko je viden njen desni ali levi del površine
3. spodnji, navzven upognjeni del klobuka
4. koničasti podaljšek pri oblačilu
5. delček, košček
krájevec
1. spodnji, navzven upognjeni del klobuka
2. koničasti podaljšek pri oblačilu
krájnik
1. deska z eno ravno in drugo izbočeno ploskvijo
2. konec, rob
3. kdor je krajni, zadnji v vrsti
4. spodnji, navzven upognjeni del klobuka; krajevec, krajec
krák
1. ena od obeh zadnjih okončin pri žabi ali kar je temu po obliki podobno
2. → crus (2)
3. del prevodnega sistema srca po razcepitvi atrioventrikularnega fascikla
króg
1. lik, ki ga omejuje krožnica
2. kar je po obliki podobno temu liku, tej krivulji
3. kar koga, kaj zlasti količinsko opredeljuje
4. kar tvori enoto, celoto
5. področje, območje, sfera
6. telovadno orodje iz dveh prosto visečih obročev
7. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...
Dostopnost