dopustljív

ki se (še) dopušča; dopusten

dopustljìv

dovolíti

1. dati dovoljenje, pristanek za kaj
2. izraža vljudnost
3. privoliti

dovóljen

dopusten, primeren

iti

1.de gehen; [bessergehen] besser gehen; sich machen (es macht sich)
2. gehen

maksimálen

največji, najvišji, ki je še dovoljen, dopusten ali mogoč,

maksimalen

>>> glej geslo >>>

minimalen

neznaten, zanemarljiv, malenkosten, mikroskopski; najmanjši dopusten, najmanjši mogoč, najnižji; simboličen; zajamčen; zelo majhen

mise

sl postavitev, položitev; vložek (v igri); oblačenje, obleka

na dovoljen način

na dopusten način, na zakonsko dopusten način, na zakonsko dovoljen način