Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
pót
-a m, mn. póta s in póti m, rod. mn. pótov (ọ́; ọ̑; pọ̑ta) 1. star. pot ž: čakati ob ~u; spremiti do pol ~a; oditi vsak svojim ~om in ~em |po svoji poti|; pojm. biti na ~u |potovati|; spraviti koga na pošten ~2. star.: dobiti kaj po pravičnem ~u po pravični poti: drugi ~ drugič, drugikrat: mnogo ~ov se srečati večkrat: Po tem ~u ne dosežemo ničesar tako, na tak način: urad. sporočiti uradnim ~om uradno: hoditi čudna ~a |biti poseben, nenavaden človek|;
pót
-í ž -i -- -i -jó/-jo; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ́ ȋ) 1. ~ do morja; iti čez ~; stopiti s ~i; stati na ~i, ob ~i; prevoz po zračni ~i; biti zadovoljen s ~jo; srečati se na pol ~i; gozdna ~; trgovske ~i; fiz. razmerje med časom in dolžino ~i2. ~ od ideje do uresničitve česa; ~ v samostojnost; poud. najti ~ iz zadrege |rešiti se|; publ. odpreti ~ naprednim idejam; poud. njegova umetniška ~ |delovanje, udejstvovanje|; 3. pojm. med ~jo prepevati; biti na ~i; poud. ~ se jim vleče |se jim zdi dolga|; Srečno ~; iti na božjo ~; navidezna ~ sonca; poud. življenjska ~ |življenje|; 4. publ. rešiti spor po diplomatski ~i; publ. po kakšni ~i začeti kako: star. to ~ uspeti tokrat: star. priti drugo ~ drugič, drugikrat: poud.: vzeti ~ pod noge |začeti hoditi|; Vse gre rakovo ~ |propada|; privzdig. dokončati svojo življenjsko ~ umreti: prim. napoti, spoti
secondo
slA)
1. drugi
2. drug, drugačen
3. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen
4. ugoden
B)
1. drugi, drugo
2. druga, glavna jed
3. sekunda
4. sekundant
5. drugi oficir
-úgič
drugič, stodrugič, dvestodrugič, petstodrugič, šeststodrugič, tristodrugič, devetstodrugič, osemstodrugič, sedemstodrugič, štiristodrugič
ἐκ
, pred vok. ἐξ [Et. idevr. ek's (iz eg'h-s), lat. ex, slov. iz] I. adv. vun, proč, na njem (Il. 18. 480). II. praep. z gen. 1. krajevno: iz, izvun, s, z, od: ἐκ τῶν πολεμίων iz dežele sovražnikov, ἐκ θαλάσσης z morja, ἐξ ἕδρας ἀνέστην vstal sem s sedeža, ἐκ πλαγίου od strani, οἱ ἐξ ἐναντίας ljudje z nasprotne strani, ἐκ βελέων izvun streljaja = več kakor za streljaj, ἐκ τοῦ μέσου καθῆστο odšel je iz njih srede, ἐκ πάντων μάλιστα mimo vseh, pred vsemi, ἐξ ἑτέρων ἕτερ' ἐστίν eno se drži drugega, ἐκ ποδὸς διώκω za petami V slov. prevajamo večkrat z v, na: τὸ ἐξ Ἐπιδαύρου τεῖχος trdnjava v Epidauru, οἱ ἐκ τῆς ἠπείρου prebivalci na kopnem, ἡ ἐξ οὐρανοῦ ὁδός pot na (po) nebu, ἐκ πολλοῦ φεύγω v veliki razdalji, ἐκ δεξιᾶς (a dextra) na desni, καθήμεθ' ἄκρων ἐκ πάγων sedimo gori na griču (in gledamo s hriba mrtveca), ἐκ βραχίονος na roki, ἐκ τοῦ προηγητοῦ na (ob) roki vodnika, οἱ ἐκ τοῦ ἐπέκεινα ljudje, ki stanujejo na nasprotni strani Tako posebno pri glagolih obesim, privežem, nosim, visim: τ...
avstrijski radio
1. v Sloveniji nosilec verodostojne novice v letih 1960-1990
2. tudi zafrkljivo (kot Radio Erevan; drugič kot politično previdno in udbovsko prestrašeno izraženo lastno mnenje, ki pa si ga "kakor slišal od drugih"; tretjič kot opazka na prestrašena in alarmantna opozorila kontinentalno zapečkarskega ORF)
"Avstrijski radio je poročal, da je Tito klinično mrtev / da so Bijedičevo letalo namenoma prenizko poslali / da Jugoslavija ne more več odplačevati kreditov/..."