Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Dolgotrajna oskrba
To je odziv na demografske spremembe, s katerimi se spopadajo države po vsem svetu. Naglo staranje prebivalstva in sočasno zmanjševanje deleža mladega prebivalstva v sodobnih industrijskih družbah povzročata številne spremembe v (do zdaj) dokaj stabilnih ureditvah. Hkrati s podaljševanjem življenja, napredkom medicine, zmanjševanjem deleža aktivnega prebivalstva in večanjem deleža ljudi, odvisnih od pomoči, smo priče spremembam v družinskih razmerjih in medgeneracijskih odnosih. Razmerje med ljudmi, ki pomagajo, in tistimi, ki prejemajo pomoč, se je radikalno spremenilo; po eni strani se je povečalo tveganje ljudi, da ne bodo prejeli ustrezne pomoči in podpore, po drugi strani pa se je povečala obremenitev ljudi, ki pomagajo. Spremembe razmerja med prebivalstvom, ki potrebuje pomoč, in prebivalstvom, ki lahko pomaga, so po mnenju nekaterih alarmantne, vendar jih lahko razumemo tudi kot možnost za iskanje novih oblik sožitja in solidarnosti v družbi, zato bo dolgotrajna oskrba v prihodn...
Družina in star človek
Kljub razpadu razširjenih družin ima družina še vedno pomembno vlogo pri skrbi za starega družinskega člana, saj oskrba starih ljudi temelji na kombiniranju formalne in neformalne oskrbe. V socialnem delu razumemo, da ima družina, ki skrbi za starega človeka, delovno nalogo, v kateri raziskuje, kakšne spremembe potrebuje in kakšne vire moči ima, da bo zmogla biti v pomoč in oporo staremu človeku in hkrati varovati življenje, ki ga potrebujejo družinski člani sami. To pomeni po eni strani prepoznati in varovati vse, kar star človek še ima in zmore varovati s pomočjo družine, in ob tem slediti potrebi po večanju, spreminjanju, preoblikovanju pomoči. Po drugi strani pa družina potrebuje odprt prostor za pogovore, da bi hkrati resnično soustvarjala pomoč tako, da bodo vsi udeleženi in nihče žrtvovan.