Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
καί
[Et. strslov. cě (iz kai), čeprav; lat. ceu (iz kai-we), cēteri (iz καί + etero- "in drugi"). – pred vokali κ', χ', v krazi: χἠ (καὶ ἡ), κεἰ (καὶ εἰ), κᾆτα (καὶ εἶτα), χὤτι (καὶ ὅτι) itd.] I. veznik: in, pa, ter, veže posamezne besede in stavke: 1. v slovenščini se pogosto ne prevaja, tako zlasti v začetku stavka in kadar veže πολύς z drugimi adjektivi, πολλοὶ καὶ ἀγαθοί mnogi hrabri, πολλά τε καὶ κακὰ πάσχω mnogo hudega, πολλαὶ καὶ καλαὶ ἐλπίδες mnogo lepih nad. 2. posebni pomeni: a) in zato, torej, in sedaj, καί μοι ἀπόκριναι, καί μοι λέγε; b) in sicer, namreč, to se pravi, βῆ πρὸς δῶμα Διὸς καὶ (namreč) μακρὸν Ὄλυμπον; παρῆσάν τινες καὶ (in sicer) πολλοί γε, ἔχων δύο ταῦτα ἔθνη καὶ ἀμφότερα ἰσχυρά (in sicer); καὶ ταῦτα, καὶ τοῦτο posebno, zlasti, Κρόνου δὲ παῖς καὶ χρόνου to je, to se pravi; c) in zares (seveda) καὶ ἐτετήκει χιών; d) skratka, in sploh (ako veže dele s celoto) Πάχητι καὶ τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθεν ἀγγελία; e) pa, καὶ οὐ pa ne, κεῖνός τ' ἐκεῖνα στεργέτω κἀγώ (jaz pa) τάδε, ...
AFŽ-praznik
1) Po eni od razlag je dan žena oziroma osmi marec tudi praznik AFŽ (afeže). Takrat je zelo lepo in prav, da so ženske deležne vsega, od A do Ž in še F* vmes.
2) AFŽ – Antifašistična fronta žena, ustanovljena med NOB leta 1942 v Foči kot politična organizacija žensk (v partizanskih vrstah je bilo veliko žensk). Slovenska AFŽ je bila ustanovljena 16.10.1943 na ženskem kongresu v Dobrniču (zahtevale so enakopravnost in splošno volilno pravico, ki je do tedaj ženske niso imele). Leta 1953 se je AFŽ preimenovala v Zvezo ženskih društev; več: Enc.Slovenije.
3) Osmi marec je bil uzakonjen kot dan žena. V drugi Jugoslaviji so tega dne v različnih okoljih prirejali za žensko populacijo proslave, pogovore, razprave, srečanja, sprejeme, svečane večerje. Ženske pa so si poleg pozornosti želele tudi zabave in veseljačenja. Pogosto so taka veseljačenja presegla mero dobrega okusa, zato so ta dan tudi poimenovali PRAZNIK AFŽ, kajti tega dne so si ženske ponekod dovolile marsikaj, kar sicer niso počele...
bíti
1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti
2. izraža navzočnost v prostoru ali času
3. izraža lastnost ali stanje osebka
bíti
sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), ; poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); ; prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; ⚪ bom bil bom: (ọ̑; ọ̑); ; pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); ; nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd. ; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os. ; ; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost : sem delal, sem bil ...
bíti
sem S NT si je smo ste so sva sta sta
1. kdo/kaj obstajati, eksistirati (v/na/po/pri/ob čem / kje, kdaj) kaj obstajati, eksistirati iz česa
2. kaj dogajati se, vršiti se (od—do česa / sredi česa / v/pri/ob/po/na kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / od—do kod / kje / od—do kdaj / kdaj)
3. kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod/kje kdo/kaj imeti v kom/čem / kje kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
4. kdo/kaj imeti stanje, lastnost
5.
6. označena naklonskost komu/čemu
7. kdo/kaj označen