Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
vírus influénce
spada v skupino ortomiksovirusov. Poznamo 3 antigensko različne tipe (A, B in C) in več podtipov. Tipa A in B povzročata influenco pri človeku, tip C povzroča blago okužbo dihal. Tip A je patogen tudi za prašiče, konje in perutnino. Med infekcijo se virus s površinskimi glikoproteini (hemaglutinini) pritrdi na posebno mesto citoplazemske membrane gostiteljske celice (receptor, ki vsebuje sialično kislino).
vírus JC
spada v skupino papovavirusov. Osamili so ga iz možganov bolnika s progresivno levkoencefalopatijo. Pri imunsko pomanjkljivih osebah povzroča trajno okužbo ledvic. Izloča se z urinom. Pri novorojenih glodavcih povzroča tumorje. Transformira več vrst celic.
vírus klópnega encefalítisa
spada v skupino flavivirusov. Povzroča encefalitise. Virus se pojavlja v dveh podtipih: virus ruskega pomladno poletnega encefalitisa in virus centralno evropskega encefalitisa. Vektor so klopi.
vírus Lássa
spada v skupino arenavirusov. Povzroča hemoragično vročico, predvsem v osrednji Afriki.
vírus parainfluénce
spada v skupino paramiksovirusov. Pri človeku poznamo tipe 1, 2, 3 in 4. Tip 3 inficira tudi goved, tip 5 pa je patogen za ptice, pse in opice. Znan je tudi mišji tip 1 - virus Sendai
vírus pólio
spada v skupino pikornavirusov. Povzroča poliomielitis (otroško ohromelost). Poznamo 3 serotipe: 1( Brunhilde), 2 (Lansing) in 3 (Leon).
vírus rdéčk
spada v skupino togavirusov. Pri človeku, ki je edini naravni gostitelj, povzroča rdečke (rubélo). Je teratogen. Razmnožuje se v različnih celičnih kulturah, ne dela citopatskih sprememb. Hemaglutinira eritrocite ptic in človeške eritrocite skupine O.
vírus ruméne mrzlice
spada v skupino flavivirusov. Povzroča rumeno mrzlico, akutno nalezljivo vročico s krvavitvami in vnetjem jeter. Bolezen je endemska v Afriki in Južni Ameriki. Virus prenašajo komarji Aédes aegypti (urbana oblika), Aédes símpsoni ali Aédes africánus in komarji rodu Haemagogus (silvatična oblika). Virus lahko osamimo iz krvi inficiranih oseb.