Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
znájti se
1. nehote, po naključju priti kam, pojaviti se kje
2. izraža sposobnost osebka, da ugotovi, določi svoj položaj v prostoru
3. izraža sposobnost osebka, da najde ustrezno rešitev
znanje plavanja;
po merilih, ki so bila v Sloveniji sprejeta leta 1997 se prizna najnižja stopnja znanja plavanja, če plavalec po skoku v vodo na noge preplava v eni od plavalnih tehnik 50 metrov tako, da najprej preplava polovico, se tam med plavanjem obrne in odplava nazaj do cilja še drugo polovico
вечеромzvéza
1. pojav ali stanje, ko je kaj povezano s čim
2. kar omogoča, da se kam pride
3. kar omogoča prenos informacij iz enega kraja v drugega, od enega človeka k drugemu
4. skupnost organizacij ali posameznikov z enako dejavnostjo in skupnimi interesi
5. kar obstaja med stvarema, stvarmi, ki imajo z določenega stališča kaj skupnega
6. kar nastane kot posledica medsebojnih stikov, sodelovanja in omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje
7. odnos med dvema človekoma, kot ga določa prilastek
8. odnos, poznanstvo, ki ga ima kdo s kom in navadno omogoča kake koristi
9. človek, ki ima v kaki organizaciji zaupno povezovalno, obveščevalno nalogo
10. kar nastane s spojitvijo, povezavo dveh ali več delov med seboj
11. rod vojske, ki organizira in vzdržuje telekomunikacijske zveze med enotami
žalj
cinično žal, na žalost
Ko učenec prepozno odda nalogo, upajoč, da bo učitelj dobrohoten, ta pa reče: "Žalj prepozno!"
Nekateri rečejo maziljeno mehko z visokim, a kratkim lj
Nekateri potegnejo l in se j-ja na koncu sploh ne sliši.
Nekareri z mrtvohladnim računovodskim glasom, s trdim kratkim l, presledkom in kratkim j
ἀν-αρτάω
1. act. obešam; pass. sem od koga odvisen. 2. med. navežem koga na se, pridobim ga, podvržem si koga. 3. ion. ἀναρτέομαι bavim, pečam se s čim, snujem, pripravljam se na; ἀνάρτημαι prevzel sem nalogo, sklenil sem kaj storiti, z inf.
ἐργάζομαι
d. m. (ἔργον) [augm. ἠργ- in εἰργ-, redupl. εἰργ-; fut. ἐργάσομαι, aor. ἠργασάμην, pf. εἴργασμαι, aor. pass. ἠργάσθην, fut. pass. ἐργασθήσομαι, adi. verb. ἐργαστέος; ion. brez augm. in redupl.] 1. intr. delam, pos. delam na polju; počnem kaj, ἔν τινι gospodarim NT, οἱ ἐργαζόμενοι, (poljski) delavci, težaki, ἐργαζόμενος σώματι z delom svojih rok, ἐργαζόμεναι ἠρίστων zajtrkovale so med delom, ἐργασάμεναι ἐδείπνουν obedovale so po končanem delu. 2. trans. a) izdelujem, napravljam τεῖχος, εἰκόνας, izvršujem, delam, storim κλυτὰ ἔργα, κακά, ἔργον καλόν storim dobro delo NT, ἁμαρτίαν grešim NT, ἱερά opravljam sveto službo NT, ἐργαζόμενοι τὴν ἀνομίαν hudodelniki NT; pass. τὰ πρόσθεν ἐργασμένα Πέρσῃσιν kar so Perzijani storili prej, θώρακες εὖ εἰργασμένοι dobro izdelani oklepi, κακόν μοι εἴργασται slabo sem izvršil svojo nalogo; b) obdelujem γῆν, χώραν, kujem χρυσόν, bavim se τέχνην; θάλατταν vozim se po morju NT; λίθοι εἰργασμένοι obdelani, sklesani kamni; c) povzročim, napravim πημονάς; d) p...
ὀφείλω
[Et. iz ϝο-φελνω; ϝο = predpona; sor. ὀφλισκάνω. – Obl. fut. ὀφειλήσω, aor. ὠφείλησα, pf. ὠφείληκα, aor. pass. ὠφειλήθην; aor. 2 ὤφελον, ep. ὄφελον], ep. ὀφέλλω 1. dolgujem, sem dolžen χάριν, χρεῖός τινι, sem na dolgu, moram kaj plačati, τὴν ὑπόσχεσιν sem dolžen (zavezan), obljubo izpolniti; pass. ὀφείλεται dolguje se mi, pristuje mi kaj; χρεῖος ὀφείλεταί μοι imam pravico, zahtevati odškodnino; τὸ ὀφειλόμενον dolg, ὀφειλόμενος dolžen, pristojen. 2. a) moram (sem dolžan) kaj storiti, imam nalogo ὀφείλεις με χρηστοῖσι ἀμείβεσθαι, pass. ὀφείλεται spodobi se, pristuje, treba je, usojeno je, σοὶ ταῦτ' ὀφείλεται παθεῖν tebi je usojeno to, trpeti; b) zlasti stoji v tem pomenu aor. ὤφελον, ep. ὄφελον moral bi (gl. lat. debui): ὤφελεν ἀθανάτοισι εὔχεσθαι moral bi bil moliti k nesmrtnim bogovom; aor. ὤφελον torej izraža neizpolnjivo željo za sedanjost z inf. praes., za preteklost z inf. aor., pogosto pristopajo členice εἴθε, εἰ γάρ, ὡς, ὡς δή, nikalno μή; n. pr. τὴν ὄφελ' ἐν νήεσσι κατακτάμεν Ἄρ...
Dostopnost