Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
odgovárjati
-am nedov. -ajóč, -áje; odgovárjanje (ȃ) komu/čemu na kaj ~ učitelju na vprašanja; ~ kritikom; To blago mi ne ~a ≥ mi ne ustreza: odgovarjati na kaj ~ ~ pisma odgovarjati za koga/kaj ~ ~ svoja dejanja; publ. ~ ~ finance ≥ biti pristojen, pooblaščen: odgovarjati pred kom/čim ~ ~ zakonom
odgóvor
1. glagolnik od odgovoriti
2. kar se z besedami izrazi komu v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje
3. sestavek, ki zavrača očitke, negativno kritiko
4. kar kdo naredi, da potrdi sprejem obvestila, signala
5. opravičilo pred pristojnim organom, osebo
odgovóren
1. dolžen sprejeti sankcije, dati opravičilo
2. ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti
3. ki zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost
4. ki je v takem odnosu do koga, da mu mora dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje
5. pooblaščen, pristojen
odgovóren
-rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ poseg; Ta naloga je zelo ~a odgovoren komu/čemu biti ~ nadrejenim odgovoren za koga/kaj biti ~ ~ svoje početje odgovoren pred kom/čim Kritik je ~ ~ ustvarjalci odgovórni -a -o (ọ́) ~ urednik; publ. ~ organ ≥ pooblaščeni, pristojni organ: odgovórni -ega m, člov. (ọ́) obvestiti ~ega odgovórnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ staršev za vzgojo otrok; družba z omejeno ~o; storiti kaj na lastno ~; publ. Vsa ~ leži na nas |Mi smo za vse odgovorni|; poud. nositi ~ za kaj |biti odgovoren|; števn. ~i delavcev |pristojnosti, obveze|;
odgovórnost
1. dolžnost sprejeti sankcije, dati opravičilo
2. lastnost, značilnost človeka, ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti
3. naloga, obveznost
4. odnos, pri katerem mora kdo dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje
5. lastnost, značilnost tega, kar zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost
Dostopnost