Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
δεῖ
impers. [δέῃ, δέοι, δεῖν, δέον, impf. ἔδει, fut. δεήσει, aor. ἐδέησε, ion. impf. ἔδεεν] 1. treba je, potrebno je, mora (sme) se; z nikalnico ne sme se, ni potrebno, οὐδὲν δέον dočim, ker, dasi ni (bilo) potrebno, τὸ δέον, τὰ δέοντα kar je potrebno, nujno, primerno, pravilno, dolžnost; εἰς τὸ δέον καθίσταμαι spravim v tir; δέον ἐστί NT = δεῖ. 2. δεῖ τινος manjka česa, nedostaja česa, potrebno je, πολλοῦ, ὀλίγου δεῖ mnogo (malo) manjka, da, δεῖ μοί τινος potrebujem česa; εἰδὼς ἡμᾶς δέον vem, da moramo; εἰς τὸ δέον po potrebi, o pravem času; οὐδὲν δέον brez potrebe. – adv. δεόντως kakor je potreba (prav).
δοκέω
[Et. lat. doceo, gl. δέχομαι. – Obl. fut. δόξω, aor. ἔδοξα, pt. δέδογμαι, poet. δοκήσω, aor. ἐδόκησα, pf. δεδόκηκα, δεδόκημαι]. 1. trans. a) mislim, menim, domnevam, sodim, ugibam, smatram za kaj τί ali inf., τί τινα kaj o kom, τούτους τί δοκεῖτε kaj mislite (se vam zdi) o teh; δοκῶ, ὡς δοκῶ = mislim, menil bi (se pogosto vpleta v govor); τοῦτον, πῶς δοκεῖς καθύβρισεν kaj pač misliš k temu, pomisli vendar; τὰ δοκηθέντα kar se je uganilo, slutilo; b) sklepam, δέδοκταί τινι sklenil je kdo; τὰ δεδογμένα sklep, ukrep. 2. intr. a) zdim se, zdi se, dozdeva se, pokaže se, da jaz; δόξαντι χρήμασι πεισθῆναι ker se je domnevalo ali pokazalo, da se je dal z denarjem podkupiti; pt. δοκῶν, οῦσα, -οῦν dozdevno, na videz, na oko; b) delam se, kakor da, storim kaj na videz, veljam za, smatrajo me za, δεδόκησαι παρ' ἐμοὶ γενναῖος ἀνήρ imam te za plemenitega moža; c) δοκῶ μοι (mihi videor) zdi se mi, da; domišljam si, domnevam, mislim, da; d) δοκεῖ μοι zdi se mi, menim, παρὰ τὸ δοκοῦν ὑμῖν proti vašemu ...
εἰκός
, ότος, τό od ἔοικα, ion. οἰκός 1. kar je podobno, verjetno, verodostojno, naravno. 2. kar je pametno, spodobno, prikladno, umestno, upravičeno, pravično, εἰκότα λέγω govorim stvari primerno. – kot adi. εἰκός (ἐστι) naravno, verjetno, prikladno, umestno, prav, pravično, upravičeno je, spodobi se, s ὅπερ, οἷον, ὥσπερ, ὡς εἰκός ἐστιν; οὐκ εἰκός ἐστιν, μὴ οὐ ni pravično, da ne bi; ὡς τὸ εἰκός, kakor se spodobi, kakor je bilo pričakovati, κατὰ τὸ εἰκός bržkone, po vsej priliki; ἐκ τοῦ εἰκότος po pravici, kakor je prav, παρὰ τὸ εἰκός črez mero, nenavadno; εἰκός γοῦν seveda, razume se.
εἰς
, ion. in staroat. ἐς [Et. iz ἐν-ς] I. kot adverb noter; ἐς δ' ἄγε pelji noter,. II. predlog z acc: noter, v izraža smer v notranjost kake stvari (opp. ἐκ) rabi se pa 1. krajevno (na vprašanje kam): v, na, k, proti, do; εἰς τὴν ἀγορήν na ljudski shod, εἰς Ἀγαμέμνονα k Agamemnonu, κατέφυγον εἰς αὐτούς k njim; zlasti se rabi a) pri imenih narodov, kjer stoji narod za deželo: εἰς τοὺς Καρδούχους ἐμβάλλω (v deželo Karduhov), εἰς Πέρσας = εἰς Περσίδα, ἡ εἰς Βοιωτοὺς ὁδός (v Bojotijo); pren. κατέστη εἰς τὴν βασιλείαν nastopil je vlado; b) eliptično z gen.: εἰς Ἀίδαο(sc. οἶκον) v Had, ἀνδρὸς ἐς ἀφνειοῦ v hišo premožnega moža, ἐς πατρὸς ἀπονέεσθαι, ἐς διδασκάλου φοιτῶ v šolo hodim, φέρων ἐς σεωυτοῦ v tvojo hišo, εἰς ἐμαυτοῦ k meni, εἰς Ἀθηναίης v Atenino svetišče; pri Hom. Od. 4. 581 stoji celo ἄψ δ' εἰς Αἰγύπτοιο … στῆσα νέας (dostavi ὕδωρ ali ῥοάς); c) pri glagolih: govoriti, javiti, oglasiti, pojaviti se pomenja εἰς τινα pred kom, vpričo koga: ἀποδῦναι εἰς τὸ φανερὸν vpričo vseh, αἱ ἐς φανε...
ἐπ-έξειμι
, ἐπ-εξέρχομαι [impf. 2 sg. ἐπεξῄεισθα, ion. 3 pl. ἐπεξήισαν] 1. a) odidem, odrinem, vzdignem se, grem proti sovražniku, napadem koga τινί, εἰς τὴν μάχην, planem, udarim (iz mesta ali trdnjave) ἔκ τινος in abs.; ἔργῳ τι napadam, nasprotujem s (primernim) dejanjem, ravnam primerno svojim besedam; ἀπειλῶν nastopim proti komu z grožnjami; pren. τῷ ῥήματι napadam, izpodbijam; b) preganjam, zasledujem; kaznujem, tožim, πατρὶ φόνου očeta zaradi uboja, τινά, τινί maščujem se nad kom, dohitim koga, τιμωρίας μείζους še huje se maščujem. 2. grem naprej, odidem, prirejam obhode, χώρας prepotujem, ἐπ' ὅσον ὕβρις Καμβύσεω ἐπεξῆλθε kako daleč je šel K. v svoji prevzetnosti, ὡς ἐπὶ πλεῖστον τῇ τύχῃ sledim, grem za srečo. 3. pren. a) naštevam, omenjam ἄστεα, obširno razlagam, preiskavam, obravnavam διζήμενος, pregledam περί τινος; b) izvršim, izpeljujem ἔργῳ τι, πᾶν vse poskusim.
ἐπ-έοικα
ep. 1. podoben sem, zlagam se, dopadam, ugajam ὅστις οἷ τ' ἐπέοικεν ki je njemu primeren, prav. 2. impers. s plpf. ἐπεῴκει primerno je, spodobno je, pristoji, spodobi se τινί, τινά z inf.
ἐπι-εικής
2 (εἰκός) 1. o stvareh: primeren, prikladen, pristojen, spodoben, pravičen ἀμοιβή, λόγος, ἐπιεικέστερα λέγω govorim primerneje, utemeljen πρόφασις, ugoden, sprejemljiv ὁμολογία; τὸ ἐπιεικές pravičnost, krotkost, blago mišljenje NT, ἡ ἐπιεικεστάτη ὁδός najbolj verjetna razlaga; ὡς ἐπιεικές kakor se spodobi, οἷ' ἐπιεικὲς ἔργ' ἔμεν ἀθανάτων kakršna morajo biti; ὅν(sc. μῦθον) κ' ἐπιεικὲς ἀκούειν kar je dovoljeno slišati; πρὸς τὸ ἐπιεικές blagohotno, prizanesljivo. 2. o osebah: sposoben, vrl, obziren, pravičen, razumen, dobrohoten, blag. – adv. ἐπιεικῶς in -κέως dostojno, primerno λέγω, zadostno, dovolj, zelo, precej παραπλησία, približno, takorekoč, seveda.
ἐπιτηδές
, at. ἐπίτηδες adv. 1. namenoma, nalašč, hote, ravno radi tega, v ta namen, v to svrho. 2. skrbno, marljivo, vneto, zadosti, primerno.
εὐ-πρεπής
2 (πρέπω) 1. dostojen, primeren, spodoben, prikladen εὐπρεπές ἐστι z inf. spodobi se. 2. lep, zal, ugleden, odličen, slaven; τὸ εὐπρεπὲς τοῦ λόγου lepe, zapeljive besede. 3. lepo doneč, navidezen, dozdeven, verjeten, lepo prikrit, svetohlinski, ἐκ τοῦ εὐπρεποῦς navidez. – adv. εὐπρεπῶς, ion. -έως primerno, spodobno, navidez βούλομαι, ὡς εὐπρεπέστατα τίθημι sestavim kar najprimerneje.
Dostopnost