Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
aškrc
Na Srednji pomorski šoli v Piranu (Portorožu) je bil v zgodnjih sedemdesetih letih med dijaki zelo popularen izraz aškrc, ki je v osnovi pomenil jebi se, pojdi v tri krasne, pojdi v tri krasne PM, goni se, odjebi, pojdi v kurec, marš v kurec. No, in iz te zadnje različice je nastala najprej beseda aškerc in kasneje skrajšana različica aškrc.
marš v kurec, izgovorjeno na hitro, zveni podobno kot --> aškrc
Izraz pa je nastal zato, ker smo dijaki imeli zelo hudega profesorja slovenščine, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi nas (dijake) prepričal, da bi ne uporabljali vulgarnega izrazoslovja med seboj. Taisti profesor je bil zelo navdušen nad slovenskim pesnikom Antonom Aškercem. Nastala je beseda aškrc. Volk (profesor) je bil sit, in koza (dijaki) je bila cela (zadovoljni).
Res pa je tudi, da se profesor ni mogel načuditi, od kod naenkrat med dijaki tako zanimanje za njegovega priljubljenega pesnika Aškerca. Povsod ga je bilo polno, med poukom, med odmori, na avtobus...
ata na mamo
pomeni zelo zelo dobro, izjemno, zelo pravšnje, točno to (kar potrebujemo), nekaj popolnoma uspešnega.
Ata na mamo se uporablja kot izraz za nekaj uspešnega saj je ata že s tem da je ata (oče) uspešno opravil na mami, jo torej uspešno oplodil in ta je rodila dete. To je tisti nezgrešljivi akt, ki je tudi nam omogočil prihod na svet.
uporablja se:
Stari, ta plac je pa ata na mamo!
lahko tudi v krajši obliki: ata
//Pizda, tele klobasce so pa čisti ata!//
iz tega izhaja tu glagol: nedovršen atiti in dovršen zaatiti. Beseda atiti ima podoben pomen kot ćeifiti (bosansko) - uživati ugodje.
lahko ga uporabimo tudi kot lastnostni prislov:
To si pa spedenu na atata.
Pomensko sorodna je tudi primera: biti/pasati skup ko sir in salama v sendviču.
Dostopnost