hudôba

-e ž, pojm. (ó) star. hudobija, hudobnost: lagati iz ~e; člov., poud. Ta ~ je kar naprej nagajal(a) |hudobni človek|; kletv. Ti ~ ti; olepš. |hudič|;

hudôbar

-ja m s -em člov. (ȏ) olepš., redk. |hudič|; hudôbarjev -a -o (ȏ) olepš., redk.

hudôbec

hudôbec

-bca m s -em člov. (ó) olepš. |hudič|; hudôbčev -a -o (ó) olepš.

hudôben

ki drugim želi in povzroča slabo, hudo

hudôben

-bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ človek hudôbni -a -o (ó) ver. ~ duh |hudič|; hudôbni -ega m, člov. (ó) kaznovati ~ega hudôbnost -i ž, pojm. (ó) početi kaj iz same ~i; števn. odpustiti komu vse ~i

hudobnež

baraba, podlež, nizkotnež; zlobnež; hudobnik, zlodej; nepriljudnež | negativec, zlovoljnež, vzkipljivec

hudobnica

baraba, nizkotnica, podlež; zlobnica; hudobnik, zlodej; harpija | negativka, vzkipljivka, zlovoljnica

hudobnik

hudobnež, zlodej, hudobnica

-íč

Beach, bič, Bič, Brič, Čič, drič, grič, Grič, kič, nič,