Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
cut
sl nenadno veliko znižanje; delež pri dobičku, provizija; zmanjšati, znižati
čebéle
kožekrilci več družin in več kot 20 000 vrst, med katerimi so zaradi pridelkov (predvsem medu, cvetnega prahu in voska) najbolj znane medonosne vrste, ki so pomembne tudi medicinsko zaradi svojega žela, s katerim boleče pičijo, njihov strup pa lahko pri senzibiliziranem človeku povzroči hudo ali celo smrtno nevarno alergijsko reakcijo
dajáti
-dájem R gl. dáti dám R dáste 1.—10.
11. kaj boleče vplivati na koga/kaj v čem/kje boleče vplivati na koga/kaj
12. kaj slabo vplivati na koga/kaj
dati ga na zob
Zvrniti šilce žganega, običajno ne z namenom opijanjanja, temveč v "terapevtske" namene (npr. za ublažitev psihičnih ali fizičnih bolečin), redkeje v zvezi z družabnim pitjem, predvsem v dvoje. Izvor fraze je povezan s tem, da so v časih, ko zobozdravnikov (zlasti na podeželju) še ni bilo, žganja pa dovolj pri vsaki hiši, zobobole blažili s tem, da so žganje v majhnih količinah nalivali na boleči zob (ob močnejših bolečinah pa večje količine mimo zoba v požiralnik ...) in tako delno omrtvičili boleče mesto.
"Danes se pa tako bedno počutim, da ga bom malo dal na zob."
"Zdravo, Jože. A si ti tud tko povožen? Pejva ga v bufet dat mal na zob."
"Tako me je bolel trebuh, da sem ga morala malo dati na zob."
dotakníti se
1.it toccare; toccare lievemente, sfiorare
2. toccare, menzionare, accennare (a), sfiorare
3. toccarsi, essere a contatto