Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
fukpatrola
V urbanem okolju skupina mladih fantov (prijateljev), ki se odpravi na ogled deklet v znane lokale in na sprehajališča, kjer tudi dekleta iščejo priložnost za zabavo, za avanturo, za seks. Pravilo je, da se obišče kar največ lokacij, kjer se zadržujejo dekleta s podobnimi nameni za srečanja s fanti.
Primera: A: Ja, kam pa greste? B: Smo v fukpatroli, greš z nami?; Een sam dolgčas, gremo v fukpatrolo!!
Gospod, a ste vi tud vretenčar?
Pred 35 ali 40 leti je prišel nekdo, ki je bil baje doma iz Žirov, v Piran. Pa je bil v lokalu in mu je bilo dolgčas in ni vedel, kako bi ogovoril bližnjega soseda. Ni ga mogel vprašati česa o Piranu, ali pa na primer: A ste vi tud iz Pirana? Pa se je spomnil in je začel bolj od začetka in zelo vljudno: Gospod, a ste vi tud vretenčar? Dobil je takšno nazaj, da ga je vrglo po tleh, čeprav je bil prvak v judu, a mu to takrat ni nič pomagalo.
Primerjaj:
(A ste vi iz Ljubljane?|A ste vi tud iz Ljubljane?)
Darwinovo leto
(okolju prijazen)
Dajte mir, saj smo ljudje, saj nismo tarzani!
(Aufbiks, čreva na plot!)
ali
(Ti boš men reku svinja|Kdo je reku svina?)
hand
sl roka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar; mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov); ploskanje, aplavz; stran, smer
in
1. za vezanje dveh istovrstnih členov
2. za vezanje dveh sorodnih pojmov v pomensko enoto
3. za izražanje velike količine, visoke stopnje
4. za seštevanje, prištevanje
5. za stopnjevanje
6. ki je znan, a se noče, ne more imenovati
7. za izražanje nepričakovanega nasprotja
8. za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
1. za vezanje dveh stavkov, ki izražata sočasnost ali zaporednost
2. za vezanje dveh sorodnih povedkov v pomensko enoto
3. za izražanje intenzivnosti dejanja
4. za izražanje namena
5. za izražanje nasprotja s prej povedanim; pa
6. za izražanje
7. čeprav, četudi
1. za izražanje pomenov kakor pod II, zlasti 4—7
2. za navezovanje na prej povedano
3. za opozoritev na prehod k drugi misli
4. za izražanje začudenja, presenečenja, nejevolje
kletvice v slovenščini
Nikjer niso zbrane domače kletvice, ki so jih uporabljali naši dedje ali jih uporabljajo naši dijaki sedaj. Zberimo jih na enem mestu:
A
*(ardun);
**ar(ka)duš; (//arduš! bilo je jedače kolikor si hotel//)
B
*bemti, benti; (blaga kletvica, skrajšano od (jebemti) oz. jebenti);
*(bes te plentaj); (kletvica, reklo za zanikanje, narečno); pomeni: (vrag te pocitraj) = to že ne bo tako, se ne strinjam;
**bes te opali;
**bes te lopi;
**bes te dregni; (bes = vrag, demon, jeza, vir: Bezlaj)
*bik babji (b'k babji); (reklo za poudarek, ogorčenje, nasprotovanje); uporabljajo moški in ženske v Beli krajini za ravnanje tako moških kot žensk; oznaka za moškega, ki se obnaša neprimerno/ nepričakovano kot ženska ali na ženski način; oznaka za žensko, ki se neprimerno/nepričakovano obnaša; Primer: -... le kaj si izmišlja ta b'k babji ...// - ... ta b'k babji je vse sčvekal moji mami ...// -... tega mi pa ta b'k babji že ne bo očital ...//;
*(bingala bongala); (reklo za zavrnitev, za posmeh, za pri...
mí
1. izraža skupino oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe
2. izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost
3. izraža osebno prizadetost
4. izraža tesnejšo miselno povezavo govorečega z občinstvom ali njegovo skromnost
moríti
1. povzročati smrt
2. s svojim govorjenjem, zahtevami povzročati občutek neugodja, nejevolje
3. povzročati občutek neugodja, nejevolje sploh
4. gasiti
moríti
-ím Sp móril
1. kdo/kaj povzročati smrt
2. kdo/kaj uničevati koga/kaj (s kom/čim)
3. kdo/kaj uničevati koga kaj uničevati koga
motíti
in mótiti -im nedov. móti -te in -íte, -èč -éča; mótil -íla, móten -a; mótenje; (mótit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ očeta pri delu; Ali ~im motíti se in mótiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) ~ ~ pri računanju, v računanju; ~ ~ v sodbi; poud. motiti se z/s čim ~ ~ z delom |premagovati dolgčas, skrbi|; s smiselnim osebkom, poud. Od vročine se mu ~i |postaja omotičen|;