Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
majíti
-ím tudi májiti -im nedov. máji -íte tudi -i -ite, -èč -éča; -íl -íla tudi -il -ila, -ít tudi -it, -èn -êna tudi -en -ena; majênje tudi májenje; (-ít/-ìt tudi -it) (í/ȋ í; á; ȃ) kaj ~ drevo |odstranjevati lubje|; pokr. ~ krompir lupiti:
mériti
-im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali: poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometre mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka
na
[poudarjeno nà] predl. I. z mest., nasprotnostni par je z z rod. 1. mestov. prostor.mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu: pot ~ Šmarno goro2. čas.časovni ponesrečiti se ~ poti domov3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti: imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem4. vzročn.vzročnostni umreti ~ porodu; ⚫ delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si: umreti ⚫ ~ jetiki za jetiko: 5. lastn.lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ⚫ ~ rudah z rudami: zainteresiran ⚫ ~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja: 6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno: II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná.. 1. smer. prostor.smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ stro...
nagníti
in nágniti -em tudi nágniti -em dov. nágni -te in -íte tudi -i -ite; nágnil -íla tudi -il -ila, nágnit, nágnjen -a; nágnjenje; (nágnit) (í/ȋ/á á; á) kaj Veter je nagnil ladjo nagniti koga k/h čemu Kaj te je nagnilo k pisanju nagníti se in nágniti se -em se tudi nágniti se -em se (í/ȋ/á á; á) Staro drevo se ~e
navezováti
-újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; navezovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj na koga/kaj s prijaznostjo ~ nase znance; ~ okraske na božično drevo navezovati komu/čemu kaj ~ psu vrvico; ~ si smuči pritrjevati si: navezovati kaj ~ dereze; ~ prijateljske stike; alp. navezovati koga V steni so jih navezovali navezováti se -újem se (á ȗ) na koga/kaj ~ ~ ~ novo družbo