Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
léto
1. čas dvanajstih mesecev, ki se začne 1. januarja in traja do 31. decembra
2. čas dvanajstih mesecev
3. starost, življenjska doba
4. omejeno trajanje v življenju, bivanju
5. izraža dolgo omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja
6. letnik
7. kar se pridela v (enem) letu; letina
léto
-a s (ẹ́) 1. mesec in ~ dogodka; Še istega ~a, isto ~ je umrl; iz ~a, po ~u, v ~u, pred ~om 1991; 1945. ~a in ~a 1945; osemdeseta 〈80.〉 ~a devetnajstega stoletja |od 1880. do 1889. leta|; šolsko ~ 1991/92; Sodobnost, ~ V, str. 3; Star je tri ~a; do starosti pet, petih let; Do sedmega ~a je bil doma |do starosti sedem let|; Gre v deveto ~ |Star je bil osem let|; ob ~u |čez eno leto|; ~ dni |eno leto|; praznovati novo ~ |1. januar|; srečno novo ~; še na mnoga ~a; knj. pog. končati prvo ~ filozofije letnik: poud. osebnost ~a |najznamenitejša|; star. Danes ~o je odšel pred enim letom: 2. pojm. navade iz mladih let iz mladosti: Na stara ~a, v starih ~ih je živel sam v starosti: razlika v ~ih |v starosti|; poud. zrela ~a |čas življenjske zrelosti|; privzdig. ~a mladosti |mladost|; 3. poud. ~a (in ~a) je garal |dolgo časa|; Iz ~a v ~ je topleje |vsako leto|; olepš. biti v ~ih |star, starejši|; z ~i bo drugače |sčasoma, polagoma|;
mlád
-a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premlad: mládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj: star. ~o leto pomlad: mlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~o mládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~e mlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~ nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emu mláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snaha: nàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se moži mládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|; od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijatelja mládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
šmirati
Že uveljavljen pogovorni izraz za kaj več kot le spogledovanje, nekdaj tudi plavšanje. Če dva šmirata, sta veliko skupaj, kljub temu pa spolni odnos ni nujen.
tretja puberteta
Puberteta je obdobje mentalnega in telesnega zorenja. Ob zaključku pubertete smo se iz otrok spremenili v "ljudi", v moške in ženske, čeprav še nismo izoblikovane osebnosti.
Tretja puberteta je izraz, ki označuje najstništvu podobno stanje po starosti 20 let. Navadno zadene pridne in marljive ljudi, ki si v času najstništva niso dali duška kot njihovi kolegi, ki so imeli jasne cilje (in so bili navadno za svojo okolico precej resni, čeprav še zdaleč ne nedružabni ali zaprti vase), potem pa se počutijo malo prazne, ko jih dosežejo ali spoznajo, da si jih v bistvu ne želijo. Potem so strašno veseli, če najdejo kako podobno sorodno dušo, ki malo tava in ne ve kako in kaj, pa grejo skupaj takoj na dva viskija in se počutijo strašno fajn - vendar še vedno ohranijo mero in nimajo hudih izpadov, le strašno začnejo užćivati v malenkostih, za katere mislijo, da so bili v mladosti prikrajšani.
Kdaj natančno velja 3. pubertet, ne vem, morda po 30. letu in je zato 3.