Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀλέω
[Et. iz kor. al-, ἄλευρον iz ἄλε-Ϝρο-ν. – Obl. aor. ἤλεσα, ep. ἄλεσσα, pass. pf. ἀληλε(σ)μένος] meljem, σῖτος ἀληλεσμένος moka.
ἄν
členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil ...
ἀπο-καθίστημι
postavim zopet v prejšnje stanje, vzpostavim prejšnje stanje, popravljam, obnavljam, vračam, povrnem; vračam se v prejšnje stanje
ἀπο-καθίστημι
NT ἀποκαθιστά(ν)ω 1. act. postavim zopet v prejšnji stan, popravljam, obnavljam, povračam. 2. pass. in intr. povračam se v prejšnje stanje; NT ὑγιής ozdravim, τινί vrnem se komu, pridem zopet h komu.
Ἄρης
, ὁ [Et. sor. ἀρειή, najbrže slov. jar, hud; jara kača, jara peč; – gen. Ἄρεως, εος, dat. ει, acc. η, ην, voc. Ἄρες; ep. ηος, ηι, ει, ῃ, η(ν); ion. Ἄρεος, ει, εα]. 1. Ares, vojni bog. 2. boj, bitka, klanje, umor, poguba; Ἄρεα συνάγειν (ἐγείρειν) boj začeti.
ἀσπάζομαι
d. m. [Et. najbrže iz ἀ(n̥) + seqv- (gl. ἄνθρωπος) "nagovoriti koga"] 1. prijazno sprejemam, pozdravljam, objemam, poljubujem, poslavljam se τινά, χερσί podajam roko v pozdrav. 2. božam, dobrikam se, laskam se, ljubim, spoštujem, želim komu vse dobro.
αὐτός
, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja last...
αὐτός
sam, osebno, on; sam po sebi, sam zase, abstraktno; sam od sebe, iz lastnega nagiba, iz lastnega vzgiba, prostovoljno; sam (brez drugih); točno, prav, ravno, prav tako, neposredno, tik, celo; skupaj s kom, s kom vred, z, s … vred; ravnokar, prav, ravno; isti, taisti, ravno tisti; njega, njemu itd.