Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἀπο-κρῑ́νω
ločim, odločim, razločim, izločim, izbiram; zametujem, odklanjam, odvračam; ločim s pregrajo; ločim se, ločen sem; razhajam se, razidem se, razlikujem se, različen sem; odgovarjam; povzamem besedo, začnem govoriti
ἀπο-κρῑ́νω
[fut. -κρῐνῶ, pass. pf. aor. ep. ἀποκρινθείς, med. fut. -κρινοῦμαι, NT ἀποκριθήσομαι, aor. ἀπεκρινάμην, pf. ἀποκέκρῐμαι] 1. act. ločim, od-, raz-, izločim, izbiram ἓν δυοῖν κακοῖν; zametujem; ločim s pregrajo πρύμνην. 2. pass. ločim se, ločen sem, τινός od česa, razhajam (razidem) se, razlikujem se, različen sem; ἐς νόσον πάντα prehajam v, εἰς ἓν ὄνομα obsežen sem v eni besedi. 3. med. odgovarjam; NT povzamem besedo, začnem govoriti.
ἄ-πρᾱκτος
ki ni nič opravil; brezkoristen, nekoristen, brezuspešen, neuspešen; proti kateremu ni mogoče nič opraviti, nepremagljiv; neizpeljiv, ki ga ni mogoče izpeljati, nestorjen, neopravljen; nepreizkušan, nepreizkušen
ἄ-πρᾱκτος
2, ion. ἄ-πρηκτος (πράσσω) 1. act. a) o osebah: kdor ni nič opravil, nič ne opravivši, brez uspeha ἀπονέεσθαι, ἄπρακτοι ἐγένοντο nič niso opravili; b) o stvareh: brezkoristen, brezuspešen ταῦτα πάντα, γῆ neploden (neobdelan). 2. pass. a) proti čemur se ne da nič opraviti, neodvraten ἀνίη, nepremagljiv, neozdravljiv ὀδύναι; b) neizpeljiv, nestorjen, neopravljen; c) τινός: κοὐδὲ μαντικῆς ἄπρακτος ὑμῖν εἰμὶ izkušate me tudi z vedeževanjem. – adv. -άκτως brez uspeha.
αὐτ-άγρετος
ki ga je kdo sam izbral (po svoji volji); prostovoljen, rade volje, po svoji volji
αὐτ-άγρετος
2 (ἀγρέω) 1. ep. kar je kdo sam (po svoji volji) izbral; εἰ εἴη αὐτάγρετα πάντα ko bi mogli sami vse (po svoji volji) izbrati. 2. poet. radovoljen, iz svoje volje.
αὐτο-κράτωρ
, ορος, ὁ, ἡ (κρατέω) sam svoj (neomejen) gospodar, samostojen, neodvisen; samodržec, samovladar; αὐτοκράτωρ πάντα διατίθημι uredim vse po svoji volji; μάχη kjer sme vsak po svoji glavi delati, brez poveljstva; στρατηγός vrhovni poveljnik.
αὐτο-κράτωρ
(ki je) sam svoj (neomejen) gospodar, samostojen, neodvisen; samodržec, samovladar, avtokrat
ἀφ-ικνέομαι
, ion. ἀπ-ικνέομαι d. m. [fut. ἀφίξομαι, aor. ἀφικόμην, pf. ἀφῖγμαι; ion. pf. 3 pl. ἀπίκαται, plpf. ἀπίκατο] 1. dospem, pridem kam τί, τινά, πρός, εἰς, παρά τινα, εἰς λόγους τινί snidem se s kom, spustim se v pogovor; οἴκαδε povrnem se domov. 2. pridem v kakšno stanje; napade, zadene me kaj ἄλγος ἀφίκετό με, ἐς τοσοῦτο τύχης pridem do tolike sreče, διὰ μάχης τινί spustim se s kom v bitko; διὰ λόγων spustim se s kom v pogovor, εἰς ἔχθρας, δι' ἔχθρας sprem se s kom, nakopljem si sovraštvo, zasovražim se, εἰς διάπειράν τινος spoznam, seznanim se s kom, ἐς πᾶν κακοῦ zaidem, zabredem v največjo nevarnost, pridem v največje zlo, εἰς πᾶν, ἐπὶ πάντα vse poskusim; εἰς πᾶσαν βάσανον prestanem vse skušnje (= najhujše muke), εἰς ὀλίγον ἀφίκετο πᾶν τὸ στράτευμα νικηθῆναι malo je manjkalo, da ni bila, skoro bi bila vsa vojska poražena, εἰς τὸ ἴσον τινί enak sem komu, τινί v čem.
Dostopnost