Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
balndre
neroda, idiot, nesposobnež. Ta, ki ponavadi vse zasere. V uporabi v zasavju in posavju.
basa
* basa, skajšana klobasa
A hamsnemo eno baso?
* drek
A si vrgu baso?
* penis
A je fasala baso?
* džoint
To je tudi stvar, ki je sestavljena iz cigaretnega tobaka, listica za zvijanje(rizla), filter in s k tej mesanici je dodana tudi neka opojna substanca. ponavadi je ta substanca marihuana v vsej pestri ponudbi. Preden zacnemo kaditi baso recemo "Gremo si ga v čel dat". ce si ga ne das dobis po riti od vseh udelezenih pri samem kajenju. Po samem kajenju le te moras nujno zviti novo dokler ne zmanka stuffa(to je marihuana). zelo dobro k sami base gre tudi dobra glasba in bobi palcke aja pa se multi sola.
basla
Izraz za slabo, bedno, negativno; BAš SLAbo; ponavadi uporabljeno kot odgovor.
"A maš mogoče 10 evrov za posodit?" "Basla stari, nimam nč"
baza
Izraz za gostilno, v kateri se ljudje ponavadi dobijo.
Primer: "Gremo po pouku v bazo."
Primer 2: "V bazi smo, kar tja pridi."
bed karma
ponavadi rečemo tako nekomu, ki nam vedno prinaša smolo ali pa naredi težave, čim se pojavi, skratka, mu je nekako usojeno, da si nabira slabo karmo oz. dela pizdarije. Lahko tudi kot komentar na neprijetne dogodke in okoliščine.
Primeri rabe: Ne kliči tega tipa, ker je bed karma.
//Nikoli ne grem več v tist grozen klub. Bed karma.//
A:"Danes mi je počila guma!"
B:"Bed karma, stari."
Sopomenke: smola, povzročanje težav
Tudi eden od sloganov centra Kiberpipa okoli leta 2002 - "Bad carma service provider"
bendeho
Poslovenjena beseda, ki izhaja iz španske besede "pendejo" (vendar se pomen besede razlikuje od pomena španske besede, prav tako pa izgovorjava - bendeho z B-jem.), iz katere je nastala beseda bendeho in izpeljanke bendehouc, bendehoušna, bendehati, bendehouci, zbendehan, ... in so pogosto uporabljene v pogovoru od približno 2000 do 2002 naprej na območju Žirov (Rovte, Slovenija). Beseda označuje neumnost, bedarijo, krneki, nesmiselnost. Je slabšalnica za osebe, ki imajo težave s problemi, ki pogosto uživajo alkohol, poslušajo glasno glasbo in govorijo bedarije, itd., nadomešča pa tudi veliko besed in stavkov samo s stavkom kot je npr. un je en bendehouc, tistu je ena navadna bendehoušna."
Uradnih virov o uporabi in izvoru te besede ni, vendar se da resničnost pomena besede in pogostosti uporabe v Žireh preveriti pri večini od 13 do 25 let starih prebivalcev Žirov z nasčednjim vprašanjem: Kaj veš o besedi bendeho?
"To je prišlo do nas, ko se je sokrajan, ki veliko potuje, vrnil z dolgega...
besédnik
1. kdor govori komu v korist; zagovornik
2. govornik
3. kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor
biti odprte glave
biti učán, hitro si zapomniti, biti pameten.
V primeru pohvale, se ta hitro spremeni v zbadanje, ko se na koncu doda "kadar zija", to pomi, da ima na stežaj odprta usta in ponavadi vpije.
"Vaš je pa odprte glave..." "Je, je, posebno, k'dr zijá."
biti pasji
Ponavadi se to rabi za ljudi, ki veliko zahtevajo, pri ocenjevanju pa so zelo strogi in nepopustljivi, celo namerno nesramno pikolovski, sicer pa so tudi po značaju "zajebani". Tak opis navadno ustreza učiteljem, zato so največkrat pasji ravno ti:
"Matajc - ta je pa bil pasji.Ej, ni mi hotu dat še enga testa pisat, pa veš, kaj vse sem mogal narest za to ..."
"Ja ja, Blana je bla res huda prfoksa, sam p'r ocenjevnju je b'la pa pasja. Je pa res, da smo se samo zato tok nauč'l' p'r njej." (tako govorijo po 10 letih)
"Izogibaj se tega inšpektorja, je ves pasji" ( ... vse pregleda, ničesar ne izpusti; zahteva, da je vse izdelano brez pomanjkljivosti)