vzádnjič

zadnjič

zádnji

1. ki leži, je zadaj, za čim
2. ki je v prostoru glede na določeno izhodišče za čim drugim
3. ki je na koncu česa, sestavljenega iz več delov
4. ki izraža (pre)ostanek količine, množine česa
5. za katerim v določenem času ne nastopi, se ne pojavi še kaj istovrstnega
6. ki je najbližje času govorjenja ali sovpada z njim
7. ki je na koncu česa, v katerem je kaj še mogoče uspešno opraviti
8. za katerim glede na kako razvrstitev ni nikogar več
9. nazadnje omenjeni
10. ki je dokončen in nepreklicen
11. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve

zádnjikrat

zadnjič

zadnjikrat

zadnjikrat

(prislov) zadnjič, poslednjič

zaletéti se

1. hitro se premikajoč priti v sunkovit dotik s čim
2. začeti se hitro premikati z namenom dobiti zadostno hitrost, silo za določeno dejanje
3. hitro, premalo premišljeno se lotiti česa, narediti kaj
4. vznemirjeno, razburjeno izraziti pomisleke glede česa
5. priti kot tujek v grlo, sapnik in sprožiti kašelj

zapéti

1. izoblikovati tone, melodije z govorilnimi organi
2. začeti peti
3. izraziti misli v vezani besedi
4. pojoče reči, povedati
5. oglasiti se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi

zazvoníti

1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona
2. dati zveneče, brneče glasove kot signal
3. z zvonjenjem naznaniti
4. dati zvonjenju podoben glas

zvoníti

1. dajati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona
2. dajati zveneče, brneče glasove kot signal
3. z zvonjenjem naznanjati
4. dajati zvonjenju podoben glas
5. govoriti, pripovedovati

где

kje; kjer (v odvisnem stavku)