Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zaščeméti
-ím [čə tudi če] dov. zaščemênje (ẹ́ í) koga Močna svetloba ga ~i; brezos. Zaščemelo ga je v vratu
bíti
sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), ; poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); ; prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; ⚪ bom bil bom: (ọ̑; ọ̑); ; pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); ; nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd. ; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os. ; ; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost : sem delal, sem bil ...
bóg pomágaj
povdk. zv. (ọ̑ á) Če bodo oni zmagali, potem ~ ~; poud. Nemščino govori, da ~ ~ |slabo|;
brez
[poudarjeno brèz-] predl. z rod. 1. lastn.lastnostni otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve: izginiti ~ sledu2. vzročn.vzročnostni iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|; ~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|; Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|; To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno: Vstopil je, ⚫ ~ da bi potrkal ne da bi potrkal: 3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~
brígati se
-am se nedov. -ajóč se, -áje se; bríganje (ȋ) knj. pog. za koga/kaj ~ ~ ~ podjetje skrbeti: brígati -am (ȋ) knj. pog.: koga To ga nič ne ~a zadeva: s smiselnim osebkom ~a jo, če vse propade ne zanima, ne prizadeva je:
čemú
vpraš. namer. prisl. zaim. (ú/ȗ) ~ ti bo knjiga, če ne znaš brati; ~ ste prišli sem; ~ naj bi se jaz pretvarjal
čigáv
-a -o poljubn. svoj. zaim. (á) Če je žoga padla na ~ vrt, je bilo težje spet priti do nje; Ali ta pes ni od nikogar? -Gotovo je ~
dejáti
dêjem tudi dejáti dém dov., 2. in 3. os. dv. dêjeta tudi désta; 2. os. mn. dêjete tudi déste, 3. os. mn. tudi dejó, dèj/dêj dêjte; -ál -ála, -át, -án -ána; (-àt) (á ȇ; á ẹ̑) 1. star. dati; koga/kaj ~ otroka v posteljo2. neobč.: Sončni žarki dobro ~o prijajo, koristijo: Nič ne de Nič hudega: Vseeno je: dejati komu Dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu:
déti
dénem dov. dêni -íte, dèl/dél déla, dèt/dét, dét -a; (dèt/dét) (ẹ́) 1. dati; kaj ~ puško na ramo; Kam bi del2. neobč.: Denimo, da je tako recimo, mislimo si: deti komu Pijača mu je dobro dela prijala, koristila: Dobro mu ~e, če ga hvalijo ugaja mu: déti se dénem se (ẹ́) poud. Ne ve, kam naj se ~e |kaj naj dela, kako naj se vede|;
dobíti
-ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli: knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem: ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati: dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?: ⚪ dobiti na čem ~ ~ teži postati težji: dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|; dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka