Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
μέτριος
3 (μέτρον) I. 1. zmeren, πῆχυς srednji ali navadni (tudi grški) vatel, ki je bil za tri palce manjši nego babilonski in je imel 21 ali 24 palcev; τὰ μέτρια διενεχθέντες v majhnih, malenkostnih razporih, ἐπὶ μετρίοις pod zmernimi (pravičnimi) pogoji, οἷς μὴ μέτριος αἰών življenje z neizmernimi nadlogami. 2. a) primeren, povoljen, zadosten, pristojen; b) α.) zdržen, pravičen, blag, pošten; β.) preprost, navaden ἐσθής; γ.) krotek, pohleven. 3. majhen, neznaten, pičel; subst. τὸ μέτριον prava mera, zmernost, sredina, kar je pravično ali pristojno. II. adv. μετρίως 1. primerno, pristojno λέγω, μετρίως εἶπον preudarno sem povedal; zadosti, dovolj δηλόω; μετρίως ἔχει dobro je, primerno je. 2. zmerno, pičlo, nekoliko, μετρίως αἰσθάνομαι sem srednjega razuma ali malo razsoden, οὐ μετρίως ne malo, zelo NT. 3. skromno, prijazno, pravično.
ὁρίζω
, ion. οὐρίζω (ὅρος) [fut. ὁριῶ, aor. ὥρισα, pass. pf. ὥρισμαι, aor. ὡρίσθην] I. act. in pass. 1. trans. a) postavim mejnike, določim mejo, τὴν χώρην ἐπὶ τοῖσδε pod temi pogoji; (od)ločim, (od)delim, omejujem τὴν γῆν, τὴν ἀρχήν, οὗ ὡρίζετο ἡ ἀρχή kjer je bila meja njegove dežele; obmejim (s koli), ogradim τέμενος, βωμούς; Νεῖλος οὐρίζει τὴν Ἀσίην τῆς Λιβύης loči Azijo od Libije; b) sploh: ločim, delim, prerežem, διδύμους πόντου πέτρας jadram (peljem se) skozi; c) določim τὸ πολὺ καὶ τὸ ὀλίγον, naklonim σωτηρίαν τινί, dam νόμον ἐν ἀνθρώποισι; z zav. stavkom: ὁρίσατέ μοι μέχρι πόσων ἐτῶν δεῖ določite; pass. μέχρι τοῦδε ὡρίσθω ὑμῶν ἡ βραδύτης (samo) tako daleč naj sega vaša počasnost; d) določim pojem, opredelim ὁ εὐσεβὴς ὀρθῶς ἂν ὡρισμένος εἴη. 2. intr. mejim na kaj, držim se česa πρός τι. II. med. 1. postavljam si kaj kot mejo στήλας, določim (si) mejo, ogradim si ὅρον, dam si obmejiti; določim, posvetim komu kaj βωμοὺς τέλη τ' ἔγκαρπα Διΐ, z inf. ἱερὸν ἔχειν izgovorim si, zahtevam zase...
ὁρίζω
postavim mejnike, določim mejo; ločim, odločim, delim, oddelim, razdelim, omejujem; zamejim (s koli), ogradim; ločim, delim, prerežem; določim; naklonim; dam; določim pojem, opredelim, definiram; mejim na kaj, držim se česa; postavljam si kaj kot mejo; določim (si) mejo; ogradim si; dam si omejiti; določim komu kaj, posvetim komu kaj; izjavim, trdim; označujem za (kot), imam za; proglašam (razglašam) koga za kaj; določim pojem, opredelim; določim kaj s čim, opišem
προ-καλέω
[gl. καλέω; ep. aor. med. προκαλεσσάμην, cj. 3 sg. προκαλέσσεται] 1. act. vun kličem, zovem ἐς κρίσιν. 2. med. a) vun kličem k sebi, vabim k sebi; b) kličem na boj χάρμῃ, izzivam, podpihujem, dražim, vzpodbujam, priganjam ἐς, ἐπί τι; c) zahtevam, predlagam δίκην, ἐφ' οἷς προὐκαλοῦντο pod pogoji, ki so jih predlagali; d) povzročujem, napravljam.
ῥητός
3 (adi. verb. k εἴρω 1) 1. izrečen, izgovorjen, povedan, dogovorjen, domenjen, določen, ἐπὶ ῥητοῖς pod določenimi pogoji. – adv. ῥητῶς izrečno NT. 2. kar se sme povedati, izrekljiv.
ῥύομαι
d. m. [fut. ῥῡ́σομαι, aor. ἐρρυσάμην, ep. praes. inf. ῥῦσθαι, impf. iter. 2 sg. ῥύσκευ, aor. ῥυσάμην (tudi σσ), impf. 3 pl. ῥύατο, aor. 3 sg. ἔρρῡτο; NT aor. ἐρυσάμην, pass. ἐρύσθην] 1. k sebi potegnem, rešim, odrešim, osvobodim τινά, τί, ἔκ τινος, ὑπέκ τινος iz česa, ἀπὸ τοῦ πονηροῦ hudega NT, τινὰ μὴ κατθανεῖν smrti; νόσου ozdravim, ἐκ δουλοσύνης iz sužnosti, ἐπί τινι pod kakimi pogoji; ὁ ῥυόμενος odrešenik NT. 2. a) varujem, branim, ščitim, ὑπό τινος pred kom; b) popravim αἰτίας ἔργῳ; c) zakrijem μήδεα; d) zadržujem, oviram Ἠῶ.
τέλος
, ους, τό [Et. iz qweles- iz kor. qwel, vrteti; prv. pomen: zvršitev, višek = konec; sor. τέλλω] 1. a) konec, meja, izid, sklep, konec življenja, smrt, τέλος ἔχω po meni je NT, mrtev sem, ἡ ἀρχὴ καὶ τὸ τέλος začetek in konec NT, εἰς τέλος τοῦ ζῆν ἀφικνέομαι dospem na rob življenja, πρὸς τέλος γόων ἀφικνέομαι neham tarnati, τέλος γίγνεται τῇ ἡμέρᾳ dan se bliža (nagiba) h koncu, ἡ θυσία τέλος εἶχεν daritev je bila končana; μύθων konec govora, οὐ τέλος ἵκεο μύθων nisi še vsega povedal (kar bi moral povedati); b) (določen) rok χρόνου, μισθοῖο čas plačila; c) cilj, namen, smoter; τῆς πίστεως namen vere NT, τέλος (χαριέστερον) početje, dejanje; θανάτοιο τέλος = θάνατος, slično γάμοιο, νόστοιο τέλος = γάμος, νόστος; d) adv. τέλος, τὸ τέλος končno, naposled, nazadnje, slednjič, εἰς τέλος naposled, do konca NT, διὰ τέλους neprestano, popolnoma. 2. a) do-, izvršitev, uresničenje, izpolnitev, odločitev, τέλος ἔχει τι izpolnjuje se kaj, ἐν ἐμοὶ τέλος γίγνεται v mojih rokah je odločitev, τούτου τέλ...
zemlja, planet; zemlja; kos zemlje, teren, parcela
Dostopnost