Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
čákati
-am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in čakánje (á ȃ) 1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno: lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom2. knj. pog. Ta jed ne ~a ni dolgo užitna: poud.: Upniki ne ~ajo |zahtevajo plačilo ob določenem času|; Čakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Le čakaj, bova že poračunala |izraža grožnjo|;
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
pričákati
-am dov. pričákanje in pričakánje; drugo gl. čakati (á ȃ) koga/kaj ~ goste; ~ novo leto
cél
-a -o tudi cél -a -ó [-u̯] (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ẹ̑ ẹ́ ọ̑) ~ hlebec; poud.: Sin je ~ oče |zelo mu je podoben|; propasti na ~i črti |popolnoma, v celoti|; čakati na koga ~o večnost |zelo dolgo|; knj. pog. ~o vožnjo klepetati med vso vožnjo: nevtr. Kolač je še ~ céli -a -o (ẹ́) glasb. ~ ton; mat. ~o število céla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) mat. ena ~ pet stotink 〈1,05〉 célo -ega s (ẹ́) najti kaj ~ega med razbitinami; poud. s ~ega, na ~em si kaj izmisliti |popolnoma, čisto|; célost -i ž, pojm. (ẹ́)
četŕt
-- ž (ȓ) ~ litra vina; čakati kake tri ~ ure; dograditi tri ~ hiše; prakt.sp. ~ kruha, prosim četrt kilograma:
dêbel
-éla -o [-u̯] -êjši -a -e (é ẹ́ ẹ́; ȇ) ~ krompir; knj. pog.: ~ denar |bankovec, kovanec večje vrednosti|; ~ glas globok, nizek: ~a knjiga; poud.: imeti ~o denarnico |imeti veliko denarja|; ~a kletev |robata, groba|; imeti ~o kožo |neprizadeto prenašati žalitve; biti žaljivo nevljuden|; ~a laž |velika, očitna|; čakati ~o uro |več kot uro|; debéli -a -o (ẹ́) nardp. ~ četrtek |pred pustom|; debéla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) poud. ~e govoriti |neresnične, izmišljene stvari|; na debélo nač. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ prodajati; knj. pog. ~ ~ goljufati zelo: pogosto: debelóst -i ž, pojm. (ọ̑) nagibati se k ~i
dôlgo
[u̯g] čas. prisl. dàlj (ó; ȁ) ~ čakati; Že ~ govorijo o tem; Že ~, dalj časa ni bilo dežja; Kako ~ bo ostal doma
dvájseti
-a -o vrstil. štev. (ȃ) ~ rojstni dan; ~ega marca 〈20.〉; okoli ~e ure |okoli 20. ure; okoli 20h; okoli 20.00|; ~o stoletje; ~ del celote dvajsetina: v ~ih letih ~ega 〈20.〉 stoletja |1920—1929|; dvájseta -e ž, rod. mn. -ih (ȃ) čakati do ~e |do 20. ure|;
èn
êna -o glav. štev., sam. êden [də] (ȅ é é) 1. ~ tolar; ~a oseba; ~o pero; imeti ~ega otroka; kovanci po ~ tolar; slep na ~o oko; Niti ~ list se ni zganil; knj. pog.: ~ čas čakati nekaj časa: Že ~e tri dni ga ni približno, kake: ~a vrata so še odprta; imeti samo ~e čevlje; poud. vsi kot ~ mož |enotno, složno|; ~a lastovka ne naredi pomladi |Iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi|; 2. v zvezi en — drug Na ~em koncu mesta zidajo, na drugem podirajo; Po ~i strani so zadovoljni, po drugi pa še dvomijo; neknj. pog. ~i vaščani so bili za, mnogi drugi pa proti nekateri: knj. pog. prevažati ljudi z ~ega brega na drugega z brega na breg: 3. enak, isti: biti ~ih misli; živeti pod ~o streho; jesti ~o in isto jed4. v zvezi s sam poud.: Njeno življenje je ~a sama bridkost |je zelo žalostno|; V množici sem spoznal ~ega samega rojaka |samo enega|; êden ênega m, člov. (é) stopati v koloni po ~; ~ je zbežal, trije so ostali; poud. Vsi do ~ega so prišli |prav vsi|; Vsi za enega, ~ za vse ê...
goréčno
mer. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) poud. ~ čakati na sinovo vrnitev |zelo navdušeno|;
iz
[poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v 1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti2. čas.časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine4. izvorni a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docentab) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič5. vzročn.vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti6. lastn.lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti