Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
aškrc
Na Srednji pomorski šoli v Piranu (Portorožu) je bil v zgodnjih sedemdesetih letih med dijaki zelo popularen izraz aškrc, ki je v osnovi pomenil jebi se, pojdi v tri krasne, pojdi v tri krasne PM, goni se, odjebi, pojdi v kurec, marš v kurec. No, in iz te zadnje različice je nastala najprej beseda aškerc in kasneje skrajšana različica aškrc.
marš v kurec, izgovorjeno na hitro, zveni podobno kot --> aškrc
Izraz pa je nastal zato, ker smo dijaki imeli zelo hudega profesorja slovenščine, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi nas (dijake) prepričal, da bi ne uporabljali vulgarnega izrazoslovja med seboj. Taisti profesor je bil zelo navdušen nad slovenskim pesnikom Antonom Aškercem. Nastala je beseda aškrc. Volk (profesor) je bil sit, in koza (dijaki) je bila cela (zadovoljni).
Res pa je tudi, da se profesor ni mogel načuditi, od kod naenkrat med dijaki tako zanimanje za njegovega priljubljenega pesnika Aškerca. Povsod ga je bilo polno, med poukom, med odmori, na avtobus...
biti zažagan
Biti grob, robat, nerazgledan, omejen zaradi neomikanega okolja, ki ne spodbuja razvoja tvojih sposobnosti.
brezGejski razred
razred učencev, ki se jih ne da z nobeno stvarjo zmotivirati; razred brez točke G
"Se lahko na glavo postaviš pa jim jo ne najdeš!"
Zavito v celofan, ker je prva asociacija na geje.
bruc
Bruc (ženska: brucka) sta študenta prvega letnika. Uradno sta bruca le prvo leto, neuradno pa po vrsti kriterijev, med katerimi so zajeti tudi prva desetka na izpitu (in seveda tudi petka), razne spolne izkušnje z vrstniki in starejšimi študenti in še kaj. Iniciacijski obred se imenuje brucovanje, v pogovornem jeziku brucvanje, na slovenistiki boste slišali tudi brucevanje, v novejših časih pa še pravilneje bručevanje, ker je to pač stvorjeno v duhu knjižnjega jezika. Na bručevanju so bruci prisiljeni izpiti brucomor (bručemor v zavest še ni prodrl), zvarek, namešan iz raznoterih pijač, ki naj bi brucem začasno zagrenil življenje. Bru s posebnimi pooblastili in funkcijo je brucmajor. Na slovenistiki poznajo tudi zelenega carja, ki drži roko nad bruci in odloča o tem, kako bodo z njimi ravnali na bručevanju.
...ne pozabimo pri tej intelektualni epopeji tudi na vse mislečega Karla Maya...kajti vsi bruci so pra-aaa sinovi g. Greenhorna alias zelenca po domače...
cekarica
učiteljica, ki že navzven, z obilno torbo šolskega gradiva in izdelkov učencev, dijakov ali študentov daje vedeti, da ogromno in predano dela.
Glej tudi (cekarca)
če te jaz kušnem, boš zarjavel
Fraza prihaja z OŠ ledine, uporablja se kot opozorilo. Njen domnevni avtor je tamkajšnja profesorica telovadbe, a se je fraza že zasidrala, če ne ravno v vsakdanji govor, pa vsaj v zavest mnogih zdajšnjih in bivših ledinskih učencev. Zdi se lepa in uporabna, potrebno je le, da se iz zavesti nekoliko bolj intenzivno razširi v jezik.
PRIMER: "Dinko, pusti žogo," je rekla učiteljica Žana, "če te jaz kušnem, boš zarjavel!"
čipkarski krožek
Šaljiv izraz za primer, ko kaka oseba na položaju, predvsem v šolstvu (npr. ravnateljica), pride v razred in, prepričana, da ga lahko z lahkoto obvlada, posede dijake v krog in jim kaj razlaga, dijaki pa strmijo vanjo kot v kako čudo.
"Pol je pa pršla pa je takoj začela tist svoj čipkarski krpžek zganjat."
"Sem pogledala skozi vrata - in kaj vidim: čipkarski krožek!"
Dostopnost