Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Edwardsiélla
edvardsijela; rod po Gramu negativnih, fakultativno anaerobnih, neinkapsuliranih bakterij, ki se gibljejo s peritrihimi bički. Edina vrsta je E. tárda, ki jo včasih osamimo iz blata ljudi z drisko ali brez nje, iz krvi in seča.
énteroagregatívna E. cóli
izloča enterotoksin in povzroča dolgotrajno drisko pri otrocih v državah v razvoju; → Escheríchia
énteroinvazívna E. cóli
je podobna šigeli, pripenja se na mikroviluse enterocitov tankega črevesa in jih uničuje, povzroča krvavo drisko in vročino; → Escheríchia
énterotoksigéna E. cóli
izloča toplotno labilni in toplotno stabilni enterotoksin, povzroča vodeno drisko, posebno hudo pri majhnih otrocih in večino potovalnih drisk; → Escheríchia
toksín kólere
močan termolabilni enterotoksin, ki ga izloča toksigeni sev bakterije Vibrio cholerae. Povzroča kolero, akutno bolezen z vodeno drisko.
Yersínia
jersinija; rod fakultativno anaerobnih, nesporogenih črevesnih bakterij, ki so negibljive pri 37°C, toda gibljive s peritrihnimi bički, kadar rastejo pri temperaturi pod 30°C, z izjemo vrste Y. péstis, ki je vedno negibljiva. Tipska vrsta je Y. péstis, ki povzroča kugo pri človeku. Na človeka jo prenaša z glodavcev podganja bolha Xenopsylla chéopis. Y. pseudotuberculósis povzroča pri budrah, redkeje pri kuncih in drugih glodavcih septikemijo ali pa kronično bolezen s psevdotuberkuloznimi spremembami, zlasti v mezenterijskih bezgavkah. Človek se redko okuži. Bolezen poteka bodisi akutno kot septikemija, ki konča navadno smrtno, bodisi benigno kot abscedirajoč ileocekalni limfadenitis. Y. enterocolítica je patogena za mnoge živali in za človeka. Pri človeku povzroča črevesno okužbo z akutnim gastroenteritisom in vročino, z bolečinami v trebuhu in drisko. Lahko povzroči tudi septikemijo.