Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
gósti
gódem nedov. -i -ite, -èč -éča; gódel -dla, góst, góden -a; gódenje; (góst/gòst) (ọ́) poud. komu kaj ~ poslušalcem vesele melodije |igrati|; Sin ji hude ~e |povzroča težave, neprijetnosti|; slabš. ~ eno in isto |govoriti, ponavljati|; poud. ~ nekaj sam pri sebi |godrnjati|; poud. gosti na kaj ~ ~ gosli |igrati|;
izjáva
Izraženo mnenje o posamezni temi, navadno javno. V odločevalskem okolju ...
en statement
kako se v xyz jeziku reče
Razne besedne igre se začno s temi besedami, vse pa temeljijo na tem, da s slovenskimi besedami, ki so glasovno sicer zelo približane nekemu tujemu jeziku, izrečejo kaj, kar ima (navadno) žgečkljiv pomen v slovenščini, če ga pa nima, se pa smeješ temu, da ti je nekdo res nasedel in ni prepoznal slovenskih besed.
Oponašanje francoščine:
žabartma = žaba rit ima
bktravojé, kontravojé = bik travo je, konj travo je (mlajša različica); starejši govorijo še bktravaje
telésepasé = tele se pase
Poskusite Francoze očarati z naslednjo povedjo: Žené selepé naparé komuvé nalepak. = Ženske se lepijo na denar kot muhe na lepilo.
Najbolj znana francoska dieta ni Montignacova, ampak menžri = manj žri.
Zelo hudomušno je tudi preoblikovanje francoskega Notre-Dame (naša gospa = Marija, Jezusova mati) v "noter dam" (kaj drugega le kot spolni ud). Učinek je toliko večji, ker vzporejamo cerkev in spolnost.
Kako se po kitajsko reče ...
... klopca? (tuki) čiči-pa-čaki
... stranišče? čiči-pa-kaki
... postelja? tuki-fuki
Ka...
kôlcniti
-em [u̯c] nedov. (ó ȏ) glasno ~; nizk. kolcniti kaj Ni zdrav, če česa ne ~e |reče, pripomni|; kôlcniti se -e se [u̯c] (ó ȏ) komu Večkrat se ji ~e
mêsti
mêdem tudi mésti médem nedov. mêdi -íte tudi médi -te, -óč; mêdel -dla in médel mêdla tudi médel -dla, star. mèl mêla tudi mèl méla, mèst/mêst tudi mést, medèn -êna tudi méden -a; medênje tudi médenje; (mèst/mêst tudi mést/mèst) (é; ẹ́) koga/kaj Medklici so govornika čedalje bolj medli mêsti se mêdem se tudi mésti se médem se (é; ẹ́) Misli se mu ~ejo; redk. Žalost in srd sta se medla v njem mešala: redk., s smiselnim osebkom mesti se komu Bruha in ~e ~ ji blede:
pásati
pášem nedov. pásanje (ȃ) neknj. pog. Po kosilu bi pasalo vino prijalo, dobro delo: neknj. pog. pasati komu Ta obleka ji ne ~e ne pristaja:
vsák
-a -o cel. vrst. zaim. (ȃ) ~ človek; ~a vas; ~o mesto; ~a tretja srečka zadene; obiski ~ dan; avtobus na ~e pol ure; ~o sredo novo blago; na ~e toliko časa iti k zdravniku; ~a taka se zanima za modo; ~a barva, naj bo ta(ka) ali ta(ka), ji pristoji; poud.: Na ~ način je hotel priti do denarja |tako in drugače, vsekakor|; Za ~o ceno hoče dobiti to sliko |vsekakor|; ~a šola nekaj stane |ta ali ona|; neknj. pog. ~e sorte ljudje različni: v ~em pogledu zrel človek vsák -ega m, člov. (ȃ) ~ je svoje sreče kovač; ~emu svoje; ~ od učencev je poročal o svoji nalogi; razbežati se ~ na svojo stran vsáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) ~ bi ga rada videla; prim. vsakdo
zamréti
-mrèm tudi zamréti -mŕjem, star. zamréti -mrjèm dov. zamŕtje; drugo gl. mreti (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) poud. |postopno prenehati biti, obstajati|; : Življenje v jezeru je zamrlo; Pogovor ~e; Glas ji je zamrl v grlu |umolknila je|; neobč. Noge so mu zamrle otrpnile, odrevenele: