Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Etično odločanje
Odločanje je osrednja dejavnost vsakodnevne socialnodelovne prakse, saj se morajo socialne delavke nenehno odločati v zvezi s svojimi postopanji. V strokovnem delu naj bi bile odločitve utemeljene na (trenutnih) standardih in normativih socialnega dela, zakonodaji in drugih relevantnih smernicah. Etično odločanje še dodatno izpostavlja odločanje v skladu z načeli etičnega kodeksa in vrednotami socialnega dela; pomeni upoštevanje različnih etičnih vidikov, ki izhajajo iz nasprotujočih si vrednot in interesov vključenih v proces (npr. uporabnica storitev, socialna delavka, socialnovarstvena organizacija itd.).
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Etična dilema
Konflikt norm, kjer moramo izbirati med dvema ali več tekmujočimi etičnimi načeli. Odločanje glede etične dileme običajno pomeni, da moramo izbrati eno od etičnih načel, pri tem pa neizogibno zanemarimo ali kršimo eno ali več drugih; ali pa gre za nejasnost, katero etično načelo bi bilo dobro zasledovati v določeni situaciji (to se najbolj pogosto zgodi takrat, ko socialna delavka doživlja konflikt med svojimi (poklicnimi) vlogami). O etični dilemi govorimo, kadar izid oz. posledica izbire določnega načela pomeni tudi neželene ali negativne učinke za eno ali več oseb; najpogosteje pa je najbolj etična odločitev tista, ki povzroči najmanj škode oz. negativnih posledic.
Etika
Beseda etika izhaja iz starogrške besede ēthos, ki pomeni nrav, značaj, način življenja, običaj. Etiko sestavljajo moralna načela, s pomočjo katerih lahko razlikujemo med tem, kar je 'prav' in kar 'narobe': med družbeno sprejemljivimi ravnanji in tistimi, ki veljajo za nesprejemljiva oz. neetična. Skozi zgodovino so filozofi na različne načine utemeljevali, kaj pomeni dobro / etično: Aristotel (6 stol. p.n.š.) je govoril o vrlinah posameznikov kot vodilu za etično ravnanje; Immanuel Kant (18. stoletje) je trdil, da moramo do drugih postopati tako, kot želimo, da bi oni do nas; John Stuart Mill (19. stoletje) je menil, da lahko etičnost merimo po izidu oz. posledici dejanj. Etika v socialnem delu se opira na različne teorije etike, ko poskuša ponuditi odgovore na vprašanje: »kako naj socialna delavka ravna?«.
Načelo zaupnosti
Etično načelo, po katerem socialna / strokovna delavka ne sme razkriti informacij o uporabnici storitev (razen, kadar ji slednja to izrecno dovoli). Te informacije vključujejo podatke o identiteti in druge osebne podatke, vsebino njunih pogovorov, kot tudi podatke, ki jih je socialna delavka drugje pridobila ali zabeležila v zvezi s posamezno uporabnico.