glágolnik

samostalniška glagolska oblika, ki pomeni dejanje, stanje

glagolnik

(samostalnik)
en verbal noun, gerund
de Gerundium
sq përcjellore
hr glagolska imenica

glagolnik

de Gerundium; Verbalsubstantiv

glágolnik

-a m (á) jezikosl.

glāgolnik

de das Verbalsubstantiv

glagolnik

gerundij; glagolski samostalnik

verbal

1.sl beseden, verbalen, izražen z besedami, usten; dobeseden; glagolski, verbalen
2. glagolnik

-ágounik

glagolnik, Kragolnik

gerúndij

glagolnik

gerúndij