Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
beraški gnoj
tudi (beračev gnoj)
Spomladanski ali zgodnji jesenski sneg, ki mu je usojeno hitro skopneti.
Gorenjski rek:
Aprilski sneg - kajžarski gnoj. Edino gnojilo, ki ga kajžar lahko potrese po zemlji.
biti tišast
vsiljevati svoje mnenje, biti neučakan
___
Ta gorenjski izraz se uporablja tudi pri označevanju snubcev. Na Gorenjskem pravijo, da mora biti fant tišat, da osvoji dekle, to pomeni, da mora biti vztrajen, da se mora zanjo ves čas potegovati in mu mora biti pač dovolj do nje, da ga njeno zavračanje ne odvrne in ne prizadene, da jo zasipa z manjhnimi pozornostmi ipd. Beseda izhaja iz glagola tiščati, ki se na Gorenjskem izgovori tišati.
bizgec
Bizgec:
(slabšalno, vendar prizanesljivo naklonjeno) nekdo ki ne razume, tepček, norček,...; lahko tudi "bizgo čevljar".
Kot v gorenjski šali o 'krepavnku'/domu ostarelih, kjer stari ata naklada: "ejga, hodm po goščav' pa stopm na vejo, ejga, pa ni bva veja ampak levov rep. Ejga, zverina skoč u luft pa zatul uuaaaauuu - ejga, pa sm se usrou!"
"Seveda ata, sej b se tud jest če b m' lev u fris zatulu"
Ata odvrne: "Bizgec, jaz sem se zdele k' sm zavpu"
16.1.2007 LD
brehati
Gorenjski izraz, ki označuje globok in moker kašelj. Globok zato, ker kašljaš močno, iz dna pljuč, kot kak kadilec ((kadilski kašelj)), moker pa zato, ker na koncu izpljuneš gosto sluz. Naglas na a (brehAti). Verjetno je nastalo iz onomatopeje. Podobna je beseda krEhati, ki pa označuje bolj suh kašelj.
Kurinčič
To je sam Bog, najvišje božanstvo. Pravzaprav je to bivši profesor na Škofijski klasični gimnaziji.
2. Izraz za neduhovito mladež iz Škofijske klasične gimnazije: "Ti si en tak Kurinčič". "Kurinčiča je izvedu.
3.Živjo tuki eden Kurinčič,iz Primorske ,smo star primek še izpred časov Rimljanov ,(Kvirin,Quirinius)in imamo še danes zaselek ,v Goriških brdih (Kurinšče )baje da je bil je haa ,Kurin gorenjski bog ,[PDF]TAKO NAJ BI SE ZGODILO, ALI PA TUDI NE Nekaj okroglih ...
www.rad.sik.si/new/wp-content/.../dok_jarc_tine10.pd...
Translate this page
Keltski bog Kvirin, bohinjski bog Kurin, sv. Krn pri ... Tako se je ob raziskovanju in potepanju po Visoki Gorenjski, nabralo marsikaj, kar je samo za kosmata,https://youtu.be/zlqrbmNHz4A,tudi ...in iz tega izpeljanka Kurent.lep dan
kwajdejpojzej
Oblika pozdrava, ki je bila uvedena zato, da bi bilo prave Gorenjce še vedno moč ločiti od mladih snobov iz Rožne doline (ki v današnjih časih uporabljajo izvirni gorenjski izraz "(Kva j' dej?)"), in je topogledno postala zaščitno geslo visokih gorenjskih krogov (ki se pogosto gibljejo nad 1500 m nadmorske višine). Zanimivost te fraze je v tem, da istočasno operira s sedanjostjo (dej, zej) in prihodnostjo (poj) in ju na določen način izenači, kar v prenesenem pomenu besede pomeni, da jutri ne bo prav nič bolje ali slabše, kot je danes.
Najokovanje
najokovanje najokovánje -a s (ȃ) etn. star gorenjski običaj pri katerem se kozarec napolni s solzami prisotnih in zmeša z običajno večjo količino močnega žganja. Vrč se podaja v krogu dokler ni izpraznjen ali vsaj eden od prisotnih nezavesten. Kljub negativni konotaciji, je bil običaj vesele narave.
Po ljudskem izročilu, naj bi najokovanje ohranilo spomin na pretekle radosti do konca življenja. Največkrat se je to zgodilo, ko so se poročala mlada dekleta ali ko so dečki postali polnoletni, ponavadi okoli desetega leta starosti.