Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
fŕk
povdk. (ȓ) poud.: Kanarček pa ~ skozi okno |zleti|; Podnevi dela, zvečer pa ~ v gostilno |gre za kratek čas|;
míkati
-am nedov. -ajóč, -áje (ȋ) koga ~a ga preučevanje zvezd; Dekle ga je mikalo; brezos. Zelo ga je mikalo v gostilno
nakapljáti
-ám dov. nakapljánje; drugo gl. kapljati (á ȃ) kaj ~ zdravilo na žličko nakapljáti se -am se (á ȃ) Od sveč se je nakapljal vosek; poud. ~ ~ v gostilno |priti v presledkih|;
odložíti
-ím dov. odlôži -íte; odlóžil -íla, -ít/-ìt; -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ knjige na polico; ~ obisk; biol. ~ jajčece; poud. ~ potnike pred gostilno |ustaviti jim, da izstopijo|;
odvléči
-vléčem dov.; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ hlod z dvorišča; poud. Po predstavi so ga odvlekli v gostilno |s silo odpeljali|; odvléči se -vléčem se (ẹ́) poud. |s težavo oditi|;
posedéti
-sedím dov. posedèn -êna; posedênje; drugo gl. sedeti (ẹ́ í) ~ po kosilu; poud. Šel je posedet v gostilno |šel je v gostilno|; posedeti kaj Izletniki so posedeli travo
tréba
povdk. (ẹ́) Hišo je ~ obnoviti; poud. Meni ni ~ tega praviti |Stvar že poznam|; Če bo ~, vas bomo poklicali; postreči gostom, kot je ~ treba komu Ni mu ~ plačevati davkov; poud. Prav ~ ti je bilo iti v gostilno |Ni bilo dobro, prav, da si šel|; treba komu koga/česa Povej, česa mu je najbolj ~; To zimo mu ni ~ novih čevljev treba koga/česa Suša je, dežja je ~; Nikamor ne hodi, doma te je najbolj ~
tréti
trèm tudi tréti tárem nedov. trì tríte, tróč in teróč; tŕl -a, trét, tŕt -a; trênje tudi tŕtje; (trèt/trét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ lan; ~ orehe; ~ otroka z brisačo; poud. ~ komu prste |močno stiskati|; treti kaj ob kaj ~ kamen ob kamen tréti se trèm se tudi tréti se tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) Deli stroja se ~ejo med seboj treti se ob kaj Vrv se ~e ob skalo; poud. Ljudje so se trli v gostilno |gnetli|; poud., s smiselnim osebkom treti se koga/česa Na obali se je trlo turistov |je bilo veliko turistov|;