Iskani niz je bil najden v PREVODIH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
bioinformátika
interdisciplinarna veda, ki združuje znanje biologije, biokemije, biofizike, genetike, matematike, statistike ter računalništva in informatike za urejanje bioloških podatkov v oblike, ki so dostopne širokemu krogu uporabnikov
ergonomíja
interdisciplinarna stroka, ki se ukvarja s skladnostjo med človekovimi zmogljivostmi ter delovnimi sredstvi oziroma delovnim in bivalnim okoljem
interdisciplinaren
(pridevnik)
en interdisciplinary
de interdisziplinär
hr interdisciplinaran
kibernétika
interdisciplinarna znanost, ki raziskuje zakonitosti regulacijskih procesov, prenašanje informacij in njihovo obdelavo pri strojih, organizmih in družbah
Kibernetika
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov, znanost o tem, kako ljudje, živali in stroji (v smislu organizacije sestavnih delov oz. ustroja) medsebojno komunicirajo in se nadzirajo oziroma regulirajo, znanost o vzorcih in organizaciji. Izvira iz 40-tih let 20. stoletja. Razvijala se je v tesnem sovplivanju s sistemsko teorijo (ki je matematični ekvivalent kibernetike) in povezovala različne naravoslovne (empirične) in družbene znanstvene discipline, temeljna kibernetična načela opažamo (interpretiramo) v fizikalnem, biološkem, psihosocialnem svetu in kombinacijah omenjenih razsežnosti. Razvojne različice kibernetike v drugi polovici 20. stoletja: kibernetika prvega reda, kibernetika drugega reda, nekateri avtorji govorijo tudi o kibernetiki tretjega reda (in tudi četrtega reda). Ključni pojmi: krožna vzročnost, rekurzivnost, povratna zveza. Ključni avtorji: Norbert Wiener, Ross Ashby, Warren McCulloch, Arturo Rosenblueth, Gr...
Kibernetika drugega reda
Interdisciplinarna in transdisciplinarna znanost o komunikaciji in samoorganizaciji kompleksnih sistemov, ki na prehodu iz 60-tih v 70-ta leta 20. stoletja v svojem opisovanju vedenja opazovanih sistemov vključi opazovalca v sistem njegovega opazovanja in postane znanost o udeleženem opazovalcu, se torej odreče predpostavki položaja objektivnega (nevtralnega, neudeleženega, nepristranskega) opazovalca. Z vzpostavitvijo epistemološkega premika od objektivizma h konstruktivizmu se iz kibernetike prvega reda oziroma kibernetike opazovanih sistemov razvije v kibernetiko drugega reda (kibernetiko kibernetike, novo kibernetiko) oziroma kibernetiko opazujočih sistemov z rekurzivno krožnostjo in samorefleksijo kot osrednjima pojmoma. Proučuje tako imenovane avtopoietske oziroma žive, krožno samoorganizirane sisteme (ustroje) in procese.
Dostopnost