Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
intersticijski
pridevnik, splošni intersticijski, intersticijskega, intersticijskemu
célica
1. majhen zaprt prostor
2. z zrakom izpolnjena votlinica v kosti
3. najmanjša enota živih bitij, ki je sposobna za samostojno življenje kot enoceličar ali pa sestavlja mnogocelične organizme
hormón
spojina (beljakovina, polipeptid, peptid, aminokislina, steroid, biogeni amin), ki jo izločajo celice endokrinih žlez v kri in ki kot medcelični mediator uravnava delovanje oddaljenih ali sosednjih celic v organizmu, lahko pa tudi sekretornih celic samih
límfa
prosojna, rumenkasta tekočina, ki izvira iz intersticijske tekočine, vsebuje posamezne levkocite, zlasti limfocite, beljakovine ter maščobe v prebavilih, teče po mezgovnicah in se končno izliva v vene
lutropín
gonadotropin, ki ga izloča adenohipofiza, pri ženski povzroči ovulacijo ter razvoj in sekrecijo rumenega telesca, pri moškem deluje kot intersticijske celice stimulirajoči hormon