Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Lublana
Slovensko glavno mesto, katerega ime se je skozi vso slovensko zgodovino izgovarjalo kot Lublana, pisalo pa večinoma nemško Laibach. Z uvedbo Kopitarjevih slovničnih pravil, so Lublano po 1818 začeli pisati Ljublana, kmalu zatem pa Ljubljana. V vseh slovenskih narečjih je imenuje Lublana, ne glede na nemški, ogrski ali italijanski jezikovni vpliv, kar kaže na veliko starost in razširjenost imena. Kar pa je daleč od mišljenja nekaterih, da se Lublana izgovarja le v Lublani in okolici. Izobraženci iz drugih narečnih skupin so prepričani, da se pravilno izgovarja Ljubljana, čeprav se tudi v njihovem lastnem narečju izgovori Lublana.
Lublana se imenuje tudi v vseh zahodno slovanskih jezikih, in "Kajkavščini", razen v Srbščini in hrvaščini, ki se je navzela srbskih knjižnih vplivov. Praktično je to ime razširjeno po celi slovanski Evropi, razen na Balkanu.
V dolensko-notranjskem področju se Ljubljna izgovarja kot əlblêana.
Žal se v medijih spodbuja napačno izgovorjavo imena našega glavnega mes...
bendeho
Poslovenjena beseda, ki izhaja iz španske besede "pendejo" (vendar se pomen besede razlikuje od pomena španske besede, prav tako pa izgovorjava - bendeho z B-jem.), iz katere je nastala beseda bendeho in izpeljanke bendehouc, bendehoušna, bendehati, bendehouci, zbendehan, ... in so pogosto uporabljene v pogovoru od približno 2000 do 2002 naprej na območju Žirov (Rovte, Slovenija). Beseda označuje neumnost, bedarijo, krneki, nesmiselnost. Je slabšalnica za osebe, ki imajo težave s problemi, ki pogosto uživajo alkohol, poslušajo glasno glasbo in govorijo bedarije, itd., nadomešča pa tudi veliko besed in stavkov samo s stavkom kot je npr. un je en bendehouc, tistu je ena navadna bendehoušna."
Uradnih virov o uporabi in izvoru te besede ni, vendar se da resničnost pomena besede in pogostosti uporabe v Žireh preveriti pri večini od 13 do 25 let starih prebivalcev Žirov z nasčednjim vprašanjem: Kaj veš o besedi bendeho?
"To je prišlo do nas, ko se je sokrajan, ki veliko potuje, vrnil z dolgega...
Darsch
Izgovorjava: **Darrš** //(poudarjen "R" ter močan "Š")//
Se uporablja kot vzklik ob nevšečnem dogodku, podobno kot "Šmenta!", ter izraža nezadovoljstvo, zafrustriranost, včasih pa tudi razočaranje.
Avtorica: Meta Wolfie Snedic
fail
**fail (izgovorjava: fejl)
izraz uporabljamo v primeru, ko želimo izraziti veličino neke bizarnosti.
Primer: Pravkar aretirana oseba nosi majico z napisom "V zapor z njim". Fail.
Beseda izhaja iz angleške besede failure, ki pomeni nesrečnik. Njena uporaba se je močno zasidrala v spletnem prostoru, pozneje pa prešla tudi na splošno rabo.
ffk
(slabšalno)
izgovorjava: fəfk
Moški oz. fant neatraktivnega videza, niče, po domače brezveznež. Fant, ki niti za pogledat ni.
primer:
A: Si vidla tega ffka?
B: Ne, nisem.
Blizu: maruša
gitra
izgovorjava: đitra
kitara.
beseda izhaja iz angleškega izraza za kitaro (guitar).
primer: "joj, kako lepo igra na svojo gitro!"
Ja heccc
Nekaj kar izgovori nekdo, ko dobi toliko negativnih ocen, da bo padel letnik brez možnosti popravnih izpitov.
Primer:
Profesorica: Marko, to pa ne bo dovolj za dve.
Marko: Ja heccc!
Ja heccc se včasih uporabi tudi v verziji "ja heccc, frend"
Besedna zveza izvira s SMGŠ in se tam tudi najpogosteje uporablja.
Ja heccc se da uporabiti tudi takrat, ko ti nekdo reče nekaj s čimer se ne strinjaš oz. v to ne verjameš, primer:
Duševni bolnik: Komunizem deluje.
Intelektualec: Ja heccc!
Frazo so pogosto uporabljali Einstein, Tesla, Edison in mnogi drugi pomembni ljudje, večji IQ ko imaš, raje govoriš ja heccc
Daljši ko je zvok ccccc oz. izgovorjava kot ssss ( spominja na sikanje kače ) večjo moč ima ja heccc
Jebela cesta
Originalno je "bela cesta" pomenila pot, ki vodi na vešala, bela je bila zaradi cvetja, ki so ga pod noge posipali obsojencem na smrt.
Iz 60. let je znana fraza: bela cesta je običajno makadamska pot z luknjami in drobirjem po kateri voznik dviga oblake prahu, zato mora avto po taki vožnji peljati avto v avtopralnico. Zmotno je mišljenje, da je to oblika kletvice, razen morda, če voznik špara in si avto pomiva pred hišo s svojo vrtno cevjo in šamponom, opazuje pa ga brezdelni sosed, ki negodovanje voznika razume kot jebena cesta.
Lahko bi dodali, da "jebela cesta" sicer ni prava kletvica, je pa prikrito, na videz nedolžno nadomestilo zanjo. Po nastanku Države SHS in nato Jugoslavije so se kletvice in srbskega in hrvaškega jezikovnega prostora, med njimi zlasti raznolična raba glagola "jebati", vse pogosteje pojavljale v vsakdanjem pogovornem jeziku. Pri tem je prišlo do transformacij, kot je, na primer, sprememba krepkega izraza "jebem ti" v "jebenti", ki je bolj medmet kot kaj drugega. ...
jebi ga - original
Ko je v kino prišel slovenski film Jebi ga, so si mladi (sam sem takrat končeval osnovno šolo) dali duška in kot odgovor na kako žalostno novico o kaki krivici ali neumnosti na veliko zakleli "jebi ga!". Da pa ne bi izpadli kot nevzgojenci, so pristavili še "original" (angleška izgovorjava), s čimer so hoteli povedati, da niso sami krivi za tako rabo besed, saj samo citirajo naslov filma. Običajna je bila tudi posebna gesta z rokami, ko si dodal svoj "original": prsti so bili stisnjeni v pest, le kazalec in palec sta bila sproščena in vzporedna - s to držo si potem potegnil na višini brade v desno in s tem nakazal pripis k naslovu Jebi ga - original.
V hitri elektronski komunikaciji se je uveljavil zapis "jbg".