Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Kulturna kompetentnost
Primerno usposobljenost, spretnost, ustrezna sposobnost za delo v večkulturni družbi in za delo s pripadniki različnih kultur. Kompetenca je nabor obnašanja, spretnosti, stališč, ki so po-vezana z uspešnim obnašanjem glede na določen kontekst. Kulturno kompetentna socialna služba je odzivna na socialne probleme v odnosu do kulture, »rase«, spola itd. Potrebne so, če določeno okolje vključuje delo z ljudmi iz drugih držav in različnih kultur. Gre za skupek ve-denja, odnosov, praks, zakonodaje, ki socialnim službam omogočajo učinkovito delo s pripa-dniki različnih kultur. Kulturna kompetentnost zato nujno obsega prepoznavanje in razumeva-nje, kako ekonomski pogoji, »rasa«, kultura, etničnost in širši družbeni kontekst vplivajo na vsakdanje življenje in njihove izkušnje. Kulturna kompetentnost torej lahko razumemo kot zmožnost strokovnjaka za učinkovito opravljanje svoje strokovne vloge v večkulturnem okolju.
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Etnična občutljivost
Zavest o različnih kulturnih vrednotah, prepričanjih, šegah in navadah med posamezniki v dru-žbi in razumevanje, da te vrednote, prepričanja in šege pomembno zaznamujejo interakcije med ljudmi. Socialni delavci potrebujejo znanje o kulturi, tako o lastni, kot tudi o kulturi dru-gih, prav tako pa morajo razumeti, kako njihova prepričanja vplivajo na delovne odnose. Ven-dar je premalo, da so socialni delavci zgolj občutljivi na kulturne razlike, saj to še ne zagotavlja ustreznih storitev za pripadnike etničnih/kulturnih manjšin. Etnična občutljivost je zgolj pogoj za kulturno kompetentnost služb.
Perspektiva moči
Premik k perspektivi moči pomeni, da v sodelovanju z uporabnico spoštljivo raziskujemo in podpiramo njeno moč in vire. Ravnanje iz perspektive moči pomeni delo na tem, da se poveča osebna in socialna moč uporabnice oziroma njena kompetentnost za premagovanje težav.
Supervizija
Prostor za konstruktivno razpravo o tem, kaj in kako delamo v praksi socialnega dela. Je poglavitni vir podore pri spoprijemanju z izzivi, ki jih praksa prinaša, in je smerokaz možnih rešitev v nastalih situacijah. Je metoda učenja nove izkušnje, novih kompetenc in večanje moči posamezne strokovnjakinje. Kompetentnost pridobiva na podlagi lastne izkušnje, s pomočjo katere spoznava nove stari v poklicnem in osebnem pogledu. Supervizija strokovnjakinji omogoča, da razmišlja o svojem delu, soustvarja možne nove rešitve in širi področje svojega poklicnega delovanja. Pri tem procesu ji pomaga supervizorka, ki potrebuje občutljivost za prepoznavanje možnih sprememb ter je čuječa in spoštljiva zaveznica.