Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Absolutna revščina
Koncept razumevanja, definiranja in merjenja revščine z vidika osnovnih življenjskih sredstev. Po tem konceptu veljajo za revne tisti, ki nimajo sredstev, potrebnih za fizično ohranjanje lastnega življenja (tipično merilo je npr. »živilska košarica«); kasneje so bili v ta koncept vključeni še drugi kriteriji preživetja (npr. temeljni zdravstveni, kulturni). Zaradi pomanjkljivosti absolutnega koncepta se je oblikoval relativni koncept revščine.
Dogovor o sodelovanju
Delovni odnos se začne z dogovorom o sodelovanju, ki vsebuje dogovor o tem, kako bomo delali. Gre za začetno ritualno vabilo k odločitvi za sodelovanje, ki prispeva izkušnjo varnosti v pogovoru. Socialna delavka pojasni koncept delovnega odnosa tako, da opiše svojo vlogo in vlogo vseh udeleženih v problemu.
Etika udeleženosti
Koncept etike udeleženosti zahteva, da socialna delavka odstopi od moči, ki ji ne pripada: od moči, da poseduje resnice in rešitve. Njeno moč nadomesti občutljivo skupno raziskovanje, v katerem se rešitve soustvarjajo; socialna delavka je udeležena kot sogovornica, kot soustvarjalka. V pogovoru, v katerem ravnamo v skladu z načeli etike udeleženosti, nihče nima in ne potrebuje končne besede, gre za pogovor, ki se nadaljuje.
Etničnost
Koncept, ki je, za razliko od koncepta »rase«, v svojem prvotnem pomenu popol-noma družbeni. V obeh primerih gre sicer za družbeni konstrukt, a s to razliko, da se etničnost navezuje na kulturne značilnosti, medtem ko »rasa« opredeljuje fizične razlike med skupinami ljudi. Javni diskurzi, še posebej tisti, ki želijo pokazati na svojo večkulturno naravnanost, se pogosto izogibajo uporabi pojma »rasa« in ga nadomestijo s pojmom etničnost. Etničnost velja za bolj vključujoč, pozitiven pojem.
Individualna projektna skupina
Temeljni koncept načina ravnanja v socialnem delu v rejništvu je zajet v modelu individualne projektne skupine. Individualna projektna skupina v socialnem delu v rejništvu je sistem, ki vzpostavlja in vzdržuje sodelovanje med matično družino, rejniško družino, strokovnjaki v centru za socialno delo, ki vodijo projekt za posameznega otroka in otrokom v rejništvu. Okrog otroka, ki v nekem obdobju ne more živeti s svojo matično družino, se že v procesu odločanja o najboljši obliki pomoči zanj, vzpostavlja individualna projektna skupina, saj otrok takoj potrebuje sodelovanje svoje družine z novo, rejniško družino, ki je ne pozna. Vsi udeleženi potrebujejo individualno projektno skupino, da bi v delovnem odnosu soustvarjali sodelovanje v potrpežljivem procesu dela in učenja. Socialna delavka vsakokrat vzpostavi delovni odnos ki omogoči soustvarjanje izvirnih delovnih projektov pomoči.
Multikulturalizem
Oznaka za konkretno kulturno/družbeno stvarnost, ko na enem mestu oz. v eni družbi soobstaja več različnih kultur (kulturni pluralizem, kulturna heterogenost, večkul-turnost). Multikulturnost je tudi politični koncept, ki označuje odnos uradne državne politike do priseljencev in narodnih manjšin in njegovo ureditev. Temelji na načelih enakosti in socialne pravičnosti. Gre torej za proces oz. sistem odnosov, ki zagotavlja enakopraven odnos med večinskimi in manjšinskimi kulturnimi skupinami.
Nizki prag
Koncept, ki opredeljuje službe na področju socialnega dela, ki sprejema v obravnavo vsakega človeka neglede na njegovo trenutno stanje in obravnave ne pogojuje s pravili in statusi. Na primer ulično delo z brezdomci, uporabniki drog, migranti itd.
Obremenjujoče izkušnje v otroštvu
Visoko stresne, potencialno travmatične izkušnje, ki se lahko zgodijo posamezniku v obdobju do 18. leta starosti – in imajo izjemen vpliv na fizično in duševno zdravje ter socialno-ekonomski položaj posameznikov v odraslosti. Koncept obremenjujočih izkušenj v otroštvu izhaja iz priznane javnozdravstvene raziskave obremenjujočih izkušenj v otroštvu, ki je bila prvič izvedena v Ameriki v letih 1995–1997 na vzorcu več kot 17.000 ljudi, od takrat naprej se jo izvaja v številnih drugih državah (leta 2019 tudi v Sloveniji). V ACE raziskavah običajno proučujejo učinkovanje desetih izrazito stresnih dogodkov oziroma dogajanja na nadaljnje življenjske poteke osebe: verbalna, fizična in/ali spolna zloraba otroka; fizično in/ali čustveno zanemarjanje otroka; ločitev staršev (ali druge vrste izgub starša, npr. smrt, huda bolezen); odvisnost od alkohola v družini; zasvojenosti z drogami v družini; nasilje v družini (otrok kot priča nasilja v družini – npr. nad staršem, nad sorojencem) in pridržanj...
Različnost
Koncept, ki se nanaša na dejstvo, da smo ljudje posamezniki, prav tako se veže na dejstvo, da je družba ustvarjena iz različnih skupin, kjer so moč, vpliv in priložnosti neenako razporejene. Ko vstopamo v interakcije z drugimi ljudmi, nikoli ne vstopamo iz nevtralne pozi-cije, temveč vedno s sabo nosimo celoten nabor osebnih in kulturnih vrednot, prepričanj, pred-videvanj. Te so odvisne od človekove pripadnosti določenim družbenim skupinam, kot so: spol, starost, etnična pripadnost, razredna pripadnost itd. Ti dejavniki pomembno vplivajo na interakcije med ljudmi. Tako se med moškim in žensko, belopoltim in temnopoltim, pripadni-kom etnične večine in pripadnikom etnične manjšine, mladim in starim človekom itd. razvijajo interakcije, ki jih omenjeni dejavniki v odnosu močno zaznamujejo.