Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
-ánčan
Ančan, Blančan, Caenčan, Cannesčan, Dančan, Klančan, Kranjčan, Mančan, Planjčan, Rančan,
Ljubljána
-e ž, zem. i. (á) v ~i ljubljánski -a -o (ȃ) Ljubljánčan -a m, preb. i. (ȃ) Ljubljánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Močvírnik
-a m, preb. i. (í) šalj. |Ljubljančan|; Močvírnica -e ž, preb. i. (í) šalj. |Ljubljančanka|; Močvírničin -a -o (í) šalj.
..čan
m. prip. obr. 1. člov. 'prebivalec' Ljubljánčan, Ljutomérčan, Kóprčan2. nečlov. 'opravilnik' máriborčan, savínjčan3. 'snov' bizéljčan, ljutomérčan
izpasti dolenc
Gorenjec in Štajerec sta se zmenila in sta kradla državno lastnino. Dolenjec je to videl in prijavil v parlamentu, ki je ugotovil, da je bila kraja res velika. V dolgi razpravi so sodelovali Primorec, Notranjec, Belokranjec, Prlek, Ljubljančan, Savinjčan, Rovtar, Tolminec, Korošec in Prekmurec in sklenili, da Dolenjca kaznujejo zaradi klevetanja.
izpadel je dolenc; naredili so ga za dolenca; naredili so ga za kozla,
"Ustavi se. Če boš preveč drek mešal, te bodo naredili za dolenca!"
kranjska sorbona
Fakulteta za organizacijske vede v Kranju
Poleg izjemnega strokovnega dometa se predavatelji te ustanove ponašajo tudi z nezgrešljivim osebnim slogom: "... Oblečen je bil kot predavatelj s kranjske Sorbone, v brezhibno polikano obleko z bizarno škrlatno kravato," poroča Andrej Morovič. Isti vir navaja, da na šoping v Pordenone potujejo brez kravate.
Pejorativno gre tudi za oznako obiskovalca te častivredne ustanove; vsaj koliko-tolikor spodobni Ljubljančan vsekakor ve, da kranjsko sorbono obiskujejo neuvrščeni iz sprejemcev na svetovno znane in vrhunske glavnomestne izobraževalne institucije ("Manjka n'm sam' še nubelovc" press)...
právi
1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti
2. ki je v skladu
3. ki je isti z mišljenim, zahtevanim
4. ki ima vse bistvene lastnosti, značilnosti
5. ki ima bistvene lastnosti, značilnosti
6. poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
7. izraža omalovaževanje
právi
-a -o (ȃ) ~ podatek; On je ~ Ljubljančan |po izvoru iz Ljubljane|; geom. ~ kot; ~a stran kovanca prednja: poud.: ~a reč, če ima avto |izraža omalovaževanje|; imeti glavo na ~em mestu |znati pametno premišljevati, ravnati|; Že dolgo ni bilo ~ega dežja |obilnega|; nevtr. Ta zvezek ni ~; knj. pog. Noga še ni ~a zdrava: pravi za koga/kaj Ta družba ni ~a zate právi -ega m, člov. (ȃ) dočakati ~ega práva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) knj. pog. Ni še srečal ~e |našel zanj primernega dekleta|; nečlov., poud.: Če misliš, da je tvoja ~, pa naredi po svoje |če misliš, da je prav, kar trdiš|; izreči, zadeti ~o |pravo misel, besedo|; knj. pog. biti pri ~i pameten, razsoden: duševno zdrav: právost -i ž, pojm. (ȃ)