Iskani niz je bil najden v PREVODIH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ἄλλῃ
adv. (pravzaprav dat. fem. od ἄλλος) 1. drugje, drugod, po drugem potu; drugam; ἔρχεταί τι izgubim se, izginem; ἄλλῃ καὶ ἄλλῃ sedaj tu – sedaj tam, semintja, tuintam, na razne strani; ἄλλος ἄλλῃ eden sem (tukaj), drugi tja (tam), na različnih mestih (točkah), na razne strani. 2. drugače, na drug način, na različne načine.
εἶμι
[Et. idevr. éimi, kor. ei, slov. i-ti, i-dem. – Obl. at. praes. ind.: εἶμι, εἶ, εἶσι(ν), ἴτον, ἴμεν, ἴτε, ἴασι(ν); cj. ἴω, ἴῃς itd., opt. ἴοιμι, ἴοις, imper. ἴθι, ἴτω, ἴτε, ἰόντων (ἴτων, ἴτωσαν), inf. ἰέναι, pt. ἰών, ἰοῦσα, ἰόν; impf. ᾖα, ᾔεις in ᾔεισθα, ᾔει(ν), ᾖτον itd., 3 pl. ᾖσαν, ᾔεσαν, adi. verb. ἰτέον – ep. praes. ind. 2 s. εἶς, εἶσθα cj. 2 s. ἴῃσθα, 3 s. ἴῃσιν, 1 pl. ἴομεν, opt. ἰείην, inf. ἴμ(μ)εναι; impf. 1 sg. ἤια, ἤιον, 2 sg. ἤιες, ἴες, 3 sg. ἤιε(ν), ᾖε(ν), ἴε(ν), 3 du. ᾐείτην, ᾔτην, ἴτην, 1 pl. ᾔειμεν, ᾔομεν, 3 pl. ἤισαν, ᾔεσαν, ἤιον, ἴσαν, fut. εἴσομαι, aor. εἰσάμην, ἐεισάμην]. Ind. prez. ima v prozi vedno fut. pomen; v prez. ga nadomestuje ἔρχομαι (druge prez. oblike imajo prez. pomen, razen pt. in inf., ki imata tudi fut.pomen) 1. a) grem, pojdem, stopim; potoval bom, korakal bom; popeljem se, poletim; b) odidem, odpotujem, prodrem, pridem, dospem; vrnem se. – Veže se α.) z acc. οἴκους domov, ὁδόν po poti, ἄδικον ὁδόν po poti krivice, τὸ μέσον τοῦ οὐρανοῦ prestopim, pre...
ἰδέα
, ἡ, ion. ἰδέη (ἰδεῖν) 1. pogled, videz, podoba, oblika, vnanjost, postava σώματος. 2. a) kakšnost, lastnost, način θανάτου, vrsta, προσώπου izraz obličja, τῇ αὐτῇ ἰδέᾳ na isti način; b) mišljenje, misel, predstava; ἐφρόνεον διφασίας ἰδέας bili so dveh (različnih) misli (mnenj); πᾶσαν ἰδέαν πειράσαντες poskusivši na vse načine (vsa sredstva); τριφάσιαι ἰδέαι trije pojavi, vrste. 3. predstava, ideja, vzor, pojem, določba.
ἰδέα
pogled, videz, podoba, oblika, zunanjost, postava; kakšnost, lastnost, značilnost, način, vrsta; mišljenje, misel, predstava; predstava, ideja, vzor, pojem, določba
λῡμαίνομαι
delam komu sramoto, sramotim koga, sramotno ravnam s kom, grdo ravnam s kom, grdim; delam škodo, škodujem; slabim; uničujem, pokvarim, pogubim, opustošim; rušim, razrušim, podrem, podiram; zatiram; žalim, razžalim; zapeljujem, podkupujem
λῡμαίνομαι
d. m. [pr. in pf. tudi s pas. pom.; fut. λυμανοῦμαι, aor. ἐλυμηνάμην, pf. λελύμασμαι, aor. pass. ἐλυμάνθην] 1. delam komu sramoto, sramotim koga, sramotno (grdo) ravnam s kom, grdim τινί, τἆλλα πάντα (o)grdim na vse mogoče načine. 2. delam škodo, škodujem τοὺς πολεμίους, slabim ἐν τῇ πορείᾳ, uničujem, pokvarim, pogubim, opustošim τὰ προάστεια; (raz)rušim, podiram πολιτείαν, zatiram ἐκκλησίαν; (raz)žalim τῇ δόξῃ; zapeljujem, podkupujem.
παντοῖος
3 vsakovrsten, različen, raznovrsten, marsikak, na razne načine, δρόμος tekanje semintja, παντοῖος γίγνομαι izpreminjam se v različne oblike, vse poskušam, παντοῖοι ἐγένοντο δεόμενοι vse so poskušali s prošnjami, mnogo jih je prihajalo prosit. – adv. παντοίως na vse (mogoče) načine.
προσ-βάλλω
, dor. ep. προτι-βάλλω, v tmezi tudi ποτι-βάλλω I. act. 1. trans. a) vržem proti čemu, na (ob) kaj γαίῃ; τέκνοις χεῖρα položim roko na otroke, ὄμματα τέκνοις obrnem oči (pogledam) na otroke; ἁψῖδα πέτρῳ pritisnem; spravim v potrebo, da, prisilim ἀνάγκῃ; podeljujem, prinašam κῦδος, postavim nasproti, nastavim τῷ ξίφει τὸ στέρνον, zadevam, obsevam ἀκτῖσιν; τινὰ λέγων obračam se na koga; b) pren. α.) priskrbljujem, napravljam, povzročujem, prizadevam ἄσην πατρί; β.) nalagam ὅρκον; γ.) jemljem si k srcu τί. 2. intr. a) vržem se, planem na kaj, napadem koga, drevim, grem proti komu, παντοίως napadam na vse načine; b) pristanem k bregu, dospem kam τινά, τινί, πρός τινα; c) zadenem, trčim ob kaj. II. med. 1. = act. intr. 2. a) napadam koga, zmerjam; b) prispevam iz svojega.
τέχνη
, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.
Dostopnost