Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
anonimneži
Tisti ljudje,ki želijo izraziti svoje mnenje,ki ga bodo vsi izvedeli brez njegovega avtorja.
Torej kaj je tukaj Bistvo?
To je nekakšen naš notranji jaz.
aškrc
Na Srednji pomorski šoli v Piranu (Portorožu) je bil v zgodnjih sedemdesetih letih med dijaki zelo popularen izraz aškrc, ki je v osnovi pomenil jebi se, pojdi v tri krasne, pojdi v tri krasne PM, goni se, odjebi, pojdi v kurec, marš v kurec. No, in iz te zadnje različice je nastala najprej beseda aškerc in kasneje skrajšana različica aškrc.
marš v kurec, izgovorjeno na hitro, zveni podobno kot --> aškrc
Izraz pa je nastal zato, ker smo dijaki imeli zelo hudega profesorja slovenščine, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi nas (dijake) prepričal, da bi ne uporabljali vulgarnega izrazoslovja med seboj. Taisti profesor je bil zelo navdušen nad slovenskim pesnikom Antonom Aškercem. Nastala je beseda aškrc. Volk (profesor) je bil sit, in koza (dijaki) je bila cela (zadovoljni).
Res pa je tudi, da se profesor ni mogel načuditi, od kod naenkrat med dijaki tako zanimanje za njegovega priljubljenega pesnika Aškerca. Povsod ga je bilo polno, med poukom, med odmori, na avtobus...
babilonski stolp
V življenju popotnikov imata razumevanje in nedoumljivost tudi svojo dobro stran. Nerešena uganka se bolj prime našega razuma kot takoj razumljene besede, ki jih spravimo v predal za glasove brez presenečenj. Med kratkim bivanjem v kurdistanskem zaporu mi je zapornik zastavil vprašanje kaj je "bel grad brez vrat". Ves čas, ko sem v glavi obračal uganko, ne da bi jo rešil, se mi ji prikazoval sobesednikov obraz. Vrnil sem se v Tabriz, in ko sem nehal ugibati, mi je moja študentka rekla: "No, seveda, to je vendar JAJCE, otrok bi uganil." Obraz jetnika je izginil hkrati z mojo neodločnostjo, kar dokazuje da nas le ta veže na soljudi vsaj toliko kot gotovost in jasnost. Kar nas vodi naravnost kakor puščica do Babilonskega stolpa.
Naj za agnostike v dveh besedah ponovim zgodbo kot je zapisana v Stari zavezi. Ljudje so vsi govorili isti jezik in so si vtepli v glave, da bodo zgradili stolp, ki bo segal do neba. Jehova, ki se s podvigom ni strinjal, je iznašel stotine različnih jezikov in zmeš...
boli me kurac
izraz za ravnodušnost oz. neopredeljenost do določene situacije; boli me rame
S srbohrvaškim boli me kurac povemo, da nas se nas neka stvar sploh ne dotika oz. nas ne gane. To izrazimo s podatkom, da vpliva samo na naš (kurac), kar pomeni, da dejansko ne vpliva na nič.
Ej, vlada bo zvišala dohodnino!
Boli me kurac, itak sem na borzi.
Lepše: kuri me bolac
---
modernejši slovenski moški uporablja-mo tudi izraz: puca mi muca... naboji iz kurca so že davno tega slepi...
V legalno rabo ga je vpeljal Rado Pezdir ob koalicijskem sprenevedanju 2011.
Puca mi kurac tudi v smislu "poka" mi kurec.
čokolino
Rom, temnopolti priseljenec
"V naš blok se je pa čokolino naselil."
glej tudi (nestle)
družbnik/nica
Družbnik oz. družbnica je oseba, ki je sestavni del posameznikove družbe. Če vzamemo, da je oseba A naš proučevani subjekt, ta sklene trdno prijateljstvo z osebama B in C. Oseba B ima prijatelja D, oseba C pa prijatelja Č. Oseba A s Č-jem in D-jem nima nekega posebnega, globokega odnosa - skupaj ga žurajo, hodijo na morje, se skratka veliko videvajo, vendar nikoli zunaj svoje družbe (vedno sta poleg še B in C). Tako se ustvari varljiv občutek, da sta ti osebi D in Č več kot le boljša znanca osebi A, da se nanju lahko zaneseš, čeprav jo bolj slabo poznaš. Oseba, ki jo srečuješ le v okviru širše, a stalne družbe, je družbnik oz. družbnica.
iti na minus
Iti na vece, da bi lulali pomeni odtočiti (grem odtočit), torej urinirati, kar je tudi pomen zgornje fraze. Minus pač, ker nekaj, kar je bilo prej naš "sestavni del" izgubimo, torej odštejemo.
"Grem na minus"
"Grem na stran"
Izprazniki
-ov m
Preteklo obdobje t. i. božičnih praznikov, ki nas je duševno in finančno izpraznilo.
**Navadno je poln samo naš trebuh, katerega bomo v obliki odvečnih kilogramov obžalovali čez kakšen teden.
**Zaradi obdarovalne mrzlice, ki se začne s "črnim petkom", je prazna naša denarnica, ker smo se pa v družbi morali nekako vključiti v "čar praznikov", "čarobni december" in podobne nesmisle, in nam to ni po godu, je prazna tudi naša malha potrpljenja.
Uporaba: Kako si se imel čez počitnice? -Eh, saj veš. Tako kot vsako leto. Komaj sem čakal, da gredo tej izprazniki mimo.
**Pojem se uporablja predvsem pri tistih, ki so za božične in novoletne praznike sami, tistih, ki ne marajo ljudi ali pa tistih, ki ne marajo samega sebe. Pa tudi pri tistih, ki so samo naveličani vsega pompa okoli lučk in kuhančka, in bi radi proste večere preživeli sami doma, ob skodelici toplega nečesa, a jim sorodniki in "prijatelji" vedno zmešajo plane.
kam pes taco moli
Za kaj pravzaprav gre? Kaj je zadaj, za temi dejanji, besedičenjem? Kaj neki želi naš sogovorec doseči? Vsa ta vprašanja lahko strnemo v elegantno prispodobo o lovskem psu (ang. pointer), ki z značilno držo telesa lovcu nakaže mesto, kjer se nahaja plen. Lahko pa se vprašamo tudi, (v katerem grmu tiči zajec)?, in namero izluščimo kar sami, brez pasje pomoči.
kletvice v slovenščini
Nikjer niso zbrane domače kletvice, ki so jih uporabljali naši dedje ali jih uporabljajo naši dijaki sedaj. Zberimo jih na enem mestu:
A
*(ardun);
**ar(ka)duš; (//arduš! bilo je jedače kolikor si hotel//)
B
*bemti, benti; (blaga kletvica, skrajšano od (jebemti) oz. jebenti);
*(bes te plentaj); (kletvica, reklo za zanikanje, narečno); pomeni: (vrag te pocitraj) = to že ne bo tako, se ne strinjam;
**bes te opali;
**bes te lopi;
**bes te dregni; (bes = vrag, demon, jeza, vir: Bezlaj)
*bik babji (b'k babji); (reklo za poudarek, ogorčenje, nasprotovanje); uporabljajo moški in ženske v Beli krajini za ravnanje tako moških kot žensk; oznaka za moškega, ki se obnaša neprimerno/ nepričakovano kot ženska ali na ženski način; oznaka za žensko, ki se neprimerno/nepričakovano obnaša; Primer: -... le kaj si izmišlja ta b'k babji ...// - ... ta b'k babji je vse sčvekal moji mami ...// -... tega mi pa ta b'k babji že ne bo očital ...//;
*(bingala bongala); (reklo za zavrnitev, za posmeh, za pri...