Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
aj frej
kadar želimo vprašati nekoga drugega, če je nekaj - ponavadi je to sedež, še prosto.
Največkrat je besedna zveza uporabljena na vlaku ali avtobusu, katera končna destinacija je nekje na Gorenjskem. Pojavi se takrat, kadar ni več prostih sedežev in moramo sesti poleg ali nasproti neke neznane osebe, ki mora po možnosti za nas odstraniti svoje stvari z nezasedenga sedeža.
primer:
(vlak, ki pelje iz Ljubljane v Kranj. Na postaji Vižmarje vstopi na vlak mlad fant in vpraša gospo):
aj frej?
in gospa lepo prikima, odmakne svojo torbico s sosednjega sedeža, ter mu sprosti sedež.
ledik in frej
kot tiček na vej
Al , ali?
Uporaba besede "Al" oziroma "ali" na koncu vprašalnega stavka sega nekje v začetek 21. Stoletja. Uporabljajo ga t.i. "milenijci" (generacija lenih ljudi, rojena po letu 1984, ki si misli, da je nekaj več od ostalih smrtnikov).
Primer:
"Danes bo sončen dan. Al?"
Ko navaden smrtnik sliši takšen stavek, se največkrat vpraša: "Kaj je s tem človekom?"
Ponavadi si tvorniki takšnih stavkov mislijo, da so nekaj več, ampak v resnici izpadejo neumni, saj niso razvili osnovnega čuta - biti normalen in ne izpasti kot nekdo, ki je nezmožen normalno komunicirati.
biti na koncu
Gre za eliptično besedno zvezo, manjka pa ji poljubna beseda. Največkrat gre sicer za pomen "biti na/pri koncu z močmi", tudi "na koncu potrpljenja".
V narečju je možnu tudi "prke konc", kar pa se bolj rabi za delo ("Kdaj končaš?" "Sem že prke konc!")
biti pasji
Ponavadi se to rabi za ljudi, ki veliko zahtevajo, pri ocenjevanju pa so zelo strogi in nepopustljivi, celo namerno nesramno pikolovski, sicer pa so tudi po značaju "zajebani". Tak opis navadno ustreza učiteljem, zato so največkrat pasji ravno ti:
"Matajc - ta je pa bil pasji.Ej, ni mi hotu dat še enga testa pisat, pa veš, kaj vse sem mogal narest za to ..."
"Ja ja, Blana je bla res huda prfoksa, sam p'r ocenjevnju je b'la pa pasja. Je pa res, da smo se samo zato tok nauč'l' p'r njej." (tako govorijo po 10 letih)
"Izogibaj se tega inšpektorja, je ves pasji" ( ... vse pregleda, ničesar ne izpusti; zahteva, da je vse izdelano brez pomanjkljivosti)
bongati
ali bonganje, pomeni zabušavanje na delovnem mestu.
Največkrat greš v kakšen manj obljuden prostor v podjetju, kjer te šef ne bo opazil oz. našel, ter tam bongaš.
Npr.: Med delovnim časov nekje sediš, čakaš da bo čas minil, mimo pa pride sodelovec in ti reče: "Spet bongaš?"
Izraz se je uveljavil v enem grosupeljskem podjetju, niti ne vem kako in kdaj.
ZELO NAROBE - BONGATI SE POMENI DAJATI SE, PREDRKAVATI SE Z NEKOM. (bongala sta se zaradi nadstreška, že mesec dni se bongam z njim...)
bosanc
1. Izraz za priseljenega delavca iz jugovzhodnih republik bivše SFRJ v Sloveniji.
V Sloveniji se nekateri počutijo doma, največkrat govorijo tako materni kot slovenski jezik. Zaradi drugačnega izvora identitete (neslovenski starši) je njihovo obnašanje drugačno od obnašanja slovenskih najstnikov, čeprav se zaradi uporništva mnogi Slovenci identificirajo z njimi in prevzamejo način oblačenja ali govora (tipični trdi l). Prevladuje, da so nasilni, deviantni in nagnjeni h kriminalu. Slovenci so navajeni, da so priseljenci brez kvalifikacij fizični delavci in čistilke; vzpon njihovih (marljivih in delavnih) potomcev doživljajo kot ogrožanje, če se na nek primeren način ne prilagodijo navadam in običajem okolja kjer živijo.
2. pridni fizični delavec, ki zna vse opraviti. Tudi garač. "Moj dec se šminkira in politizira, jest moram pa v hiši bosanca špilat!" (=sama sem za vsa hišna dela)
KAJ A BOSANEC NE MORE BITI NIČ DRUGEGA KOT DELAVEC AL KAJ, PA KAJ VA JE LJUDJE NOOO, ŽALOSTNO, DA STE TAKI :(
Č...
cringe
/Krinđ/
Beseda, največkrat uporabljena na ŠCRS-ju, ki opisuje trenutno stanje dijakov ob vsakodnevnem prebijanju skozi šolsko leto polno nerodnih situacij, ki spodbujajo željo po prepisu in samomoru.
A:*Poskusi govoriti Hrvaško*
B: CRINGEEEEEE!_!1!
---
A: Stari ej pri športni smo zadnič mel odbojko
B: Kak je blo?
A: Ajbek ej en tipac je neki tam skako ko neka gazelica
B: Cringe.
Diži sidro
Pojdi, vstani, gremo.
Tudi: Dvigni sidro! Fraza se uporablja največkrat v situaciji, ko se več ljudi hkrati nekje "zasedi" (gostinski lokal, obiski ...)
Oseba x izreče frazo osebi y v znak odprave nekam drugam, največkrat domov.
dotajčiti
Beseda v osnovi pomeni "pojasniti", največkrat "dopovedati", vendar deluje nekoliko močneje, in bi jo lahko razložili tudi kot "vbiti v glavo".
Primeri:
- Imaš prav, samo težko ji boš to dotajčil.
- Se boš pa nafukala, preden jim boš to dotajčila.
- Kako otroku dotajčit naj tega ne počne?