Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Nasilje
Nasilje je v socialnem delu široko definirano zaradi zavedanja, da je namen nasilja podrediti, ponižati, razčlovečiti in poškodovati drugo osebo, da bi jo obvladovali in imeli moč nad njo. Nasilje je vedenje, ki ga nekdo namenoma izbire, da bi poškodoval in prizadejal bolečino drugemu, vendar ne gre le za dejanja, temveč tudi za odnos povzročitelja nasilja do ljudi, za njegova prepričanja, norme in vrednote. Nasilje je način vzpostavljanja dominacije nad ljudmi in sredstvo za odvzem avtonomije in svobode tistih, nad katerimi se izvaja. Vključuje zelo različna dejanja in vedenja, kot je uporaba fizične sile, ustrahovanje, zastraševanje, izsiljevanje, zasledovanje in drugo. V socialnem delu se z nasiljem najpogosteje srečujemo v kontekstu partnerskih ali družinskih odnosov, kjer so žrtve nasilja najpogosteje ženske in ko gre za nasilje nad otroki. V manjši meri, vendar nič manj pomembno pa se je spopadati z nasiljem na podlagi etničnega porekla, spolne usmerjenosti, identitete ali izraza...
Domače nasilje
Definira se podobno kot družinsko nasilje, le da pozornost usmeri v prostor dogajanja in ne v obliko intimnih razmerij. Ker je manj označen z idejo družine kot skupnosti enakovrednih članic in članov, je nekoliko bolj odprt za prepoznavanje sistemov dominacij in neenakomernih razmerij moči.
Družinsko nasilje
Nanaša se na nasilje, ki ga en ali več članov družine izvaja nad drugim članom ali članico in vključuje nasilje nad otroki in starejšimi. Žrtev družinskega nasilja je lahko tudi več in so lahko neposredne ali posredne žrtve (priče nasilju). Nasilje lahko izvaja tudi član družine, ki z njo ne živi več. Družinsko nasilje je najstarejši pojem za označevanje nasilja, očitajo pa mu zabrisovanje dejstva, da so ženske najpogostejše žrtve družinskega nasilja in ustvarjanje vtisa, da je nasilje spolno nevtralen pojav. Pojem lahko vzbuja vtis, da imajo vse članice in člani družine enako mero moči in so povsem enakovredni, zato je odgovornost za nasilje enakomerno porazdeljena med moške in ženske, starejše in otroke, kar pa je zavajajoče in nevarno. Posledice takega prepričanja namreč povzročajo, da službe, ki bi morale zaščititi žrtev nasilja, tega ne storijo, ker so prepričane o njeni soudeležbi in nasilje obravnavajo kot družinski konflikt, kjer vsak nosi svojo mero odgovornosti. Prednost tega...
Ekonomsko nasilje
Ima namen obvladovati in nadzorovati osebo, proti kateri je usmerjeno. Dejanja vključujejo zaseganje in lastitev denarja, premičnega in nepremičnega premoženja, ki zagotavlja avtonomijo osebe, da odloča o sebi. Ta vrsta nasilja povzroči, da žrtev nima nobenih sredstev in je popolnoma odvisna od povzročitelja nasilja, zaradi česar ga ne more zapustiti ali zbežati iz situacije, v katero je ujeta.
Fizično nasilje
Vsako dejanje, kjer pride do neželenega in bolečega telesnega kontakta z uporabo sile. Vključuje zelo različna dejanja kot so ščipanje, zaušnice, boksanje, metanje, brcanje in drugo. Pogosta je uporaba predmetov kot so vrvi, lesene palice ali kij, kovinski drogovi, kabli, udarjanje ob radiatorje in druge ostre predmete. Pogosta je tudi uporaba orožja kot so noži, pištole, sekire in podobno. Fizično nasilje lahko vodi v trajno invalidnost in smrt.
Institucionalno nasilje
Odvija se v ustanovah, kjer ljudje bivajo ves čas (domovi za stare, vzgojni in drugi zavodi, zapori, bolnišnice) ali delno (dnevno varstvo, dnevni centri) in imajo neposreden stik s strokovnim osebjem, od katerega so odvisni. Ni istoveten pojem strukturnemu nasilju, čeprav ga vključuje oz. odraža. Oblike tega nasilja vključujejo fizično, psihično in spolno nasilje, omejevanje svobode, poniževanje, zasmehovanje, trpinčenje, tiraniziranje in podobna dejanja. Žrtev je lahko vsakdo, ki živi v instituciji in je odvisen od osebja. Nasilje je lahko tudi medvrstniško, ne le s strani osebja. Institucionalno obliko nasilja, ki jo izvaja osebje, je izjemno težko prepoznati in preganjati, ker žrtve o tem ne poročajo zaradi odvisnosti od osebja. Osebje pa je tiho zaradi medsebojnih podpor takemu ravnanju in institucionalne klime glede tem, o katerih se ne govori. Znani so eksperimenti o tem, kako hitro se pri osebju razvije nasilno ravnanje, če kontekst institucije to podpira.
Intimnopartnersko nasilje
Najobičajnejša vrsta nasilja nad ženskami, ki so ali pa so bile v intimnem partnerstvu. Vključuje vse oblike nasilja in se pojavlja v vseh družbeno-ekonomskih, verskih ali kulturnih skupinah. Raziskave kažejo, da ni upravičeno to nasilje povezovati z alkoholom, drogami, revščino ali nizko izobrazbo. To so sicer lahko sprožilci nasilja, vendar le pri osebah, ki so potencialno nasilne tudi v običajnih stanjih in menijo, da je nasilno vedenje legitimno in celo zaželeno. Taka prepričanja pa so prisotna v vseh družbenih slojih, verskih in kulturnih okoljih. V intimnem partnerstvu so lahko žrtve nasilja tudi moški, ki o tem zaradi patriarhalnih družbenih norm težko spregovorijo.
Kulturno nasilje
Nanaša se na prakse zatiranja skupin ali skupnosti zaradi njihove kulture, jezika, religije, navad, tradicije, umetnosti, zakonodaje ali znanosti, ki jih lahko ljudje dojemajo kot upravičene ali vsaj ne kot nekaj slabega, ker so diskriminatorna prepričanja del njihovih kulturnih norm.
Medvrstniško nasilje
Odvija se med otroki, najpogosteje v šolah (lahko že v vrtcu) ali okolici oz. na/v prostorih, kjer se zadržujejo pretežno mladi ljudje. Gre za nasilje, ki lahko vključuje različne oblike (fizično, psihično, spolno, izsiljevanje, itd.) in vrste nasilja (virtualno, institucionalno, itd.) in ga izvaja ena ali več oseb, včasih cel razred ali celo šola ter lahko traja tudi cel čas šolanja. Dejanja vključujejo poniževanje, zasmehovanje, pretepanje, otipavanje, prisiljevanje v dejanja, ki so zasramovalna (pojesti lasne izločke, se sleči do golega pred drugimi, itd.), snemanje in razširjanje posnetkov po družbenih omrežjih, razširjanje laži, trpinčenje, ustrahovanje, tiraniziranje in drugo. Otrok, ki tako nasilje doživlja, se mu ne more upreti in ga ne more prekiniti brez pomoči odraslih. Novejše raziskave kažejo, da so povzročiteljice nasilja deklice in dečki, slednji sicer nekoliko pogosteje. Posledice so lahko hude kot so trajna invalidnost ali smrt, vključno s samomorom.
Nasilje nad otroki
Vsaka oblika nasilja, ki jo otrok doživi do 18. leta starosti. Poleg fizičnega, psihičnega in spolnega nasilje, je pomembno omeniti še zanemarjanje in slabo ravnanje. Dečki in deklice so približno enako izpostavljene vsem vrstam nasilja, le pri spolnem nasilju so deklice bolj pogoste žrtve. Raziskave kažejo, da so pri nasilju nad otroki matere povzročiteljice nasilja v približno 25 do 30 odstotkih, 50 odstotkov povzročiteljev je očetov, ostalo pa so drugi družinski člani ali druge osebe. Ko otroci odraščajo, postaja bolj pogosto tudi medvrstniško nasilje in intimnopartnersko nasilje. Države so dolžne otroke zaščititi in imajo pomembno dolžnost posegati v intimna družinska razmerja, da bi to dosegle.